Oskrba z zemeljskim plinom v Sloveniji

1
Oskrba z zemeljskim plinomv Sloveniji
karakteristike, problematika in
razvoj GEOPLIN, d.o.o. Ljubljana
Franc Cimerman
2
Vsebina

• Zemeljski plin v EU v svetu
• Razvoj in doseženo stanje prenosnega plinovodnega
  omrežja
• Tržni položaj zemeljskega plina v Sloveniji
• Zagotavljanje povecanega obsega oskrbe z
  zemeljskim plinom
• Zanesljivost oskrbe
• Nacionalni energetski program
• Razvoj plinovodnega sistema v Sloveniji
• Zakljucki

Slika 1
3
1. Zemeljski plin v svetu rezerve in
proizvodnja (2002)

• Dokazane rezerve (2002) 177.000 mrd m3
• Komercialna proizvodnja 2002 2.618 mrd m3
• Dokazane rezerve pri porabi v letu 2002
  zadošcajo za 68 let.
• Od 1970 dalje se je proizvodnja povecala za 2,5
  krat, dokazane rezerve pa za 4,5 krat.
• Mednarodna trgovina
• Po plinovodih 552 mrd m3
• LNG 152 mrd m3
• Skupaj 704 mrd m3
• Rusija 190 mrd m3
• Alžirija 60 mrd m3
• Poraba v EU 361 mrd m3

Slika 2
4
Predvidena rast porabe zemeljskega plina v svetu
(v mrd m3)
Leto 2002 Leto 2010 Leto 2020
2618 3377 4254
Vir IEA statistics 2003
Slika 3
5
2. Razvoj in doseženo stanje prenosnega
plinovodnega omrežja

• Izgradnja hrbtenice prenosnega plinovodnega
  omrežja do 1978,
• Zacetek oskrbe z zemeljskim plinom 1978,
• Razvoj prenosnega plinovodnega omrežja do 2002,
• Razvoj kapacitet plinovodnega omrežja v skladu z
  izraženimi potrebami slovenskega trga,
• Nizko ugotovljene potrebne po kapacitetah
  prenosnega plinovodnega omrežja in po kolicinah
  zemeljskega plina za potrebe proizvodnje
  elektrike do leta 2003,
• Visoko ugotovljene bodoce potrebe po zemeljskem
  plinu za proizvodnjo elektrike 2003.

Slika 4
6
Slovenski plinovodni sistem
Slika 5
7
Viri zemeljskega plina za Evropo
Slika 6
8
Viri zemeljskega plina in transportne potido
Slovenije

TMPC
Slika 7
9
3. Tržni položaj zemeljskega plina v Sloveniji

• Minulo obdobje
• vpliv alternativnih goriv (papirnice, široka
  potrošnja, metalurgija,),
• vpliv možnosti trženja proizvodov (metanol,
  papir,...),
• vpliv cen elektrike do leta 2003,
• poraba zemeljskega plina v Sloveniji od 1978 do
  2003,
• 13 primarne energije v Sloveniji,
• 45 koncne energije v industriji Slovenije.
• Prihodnje obdobje
• plinska direktiva,
• konkurencna tekoca goriva,
• Kyoto Protokol,
• vpliv možnosti trženja proizvodov (metanol, ...),
• vpliv mocnih evropskih energetskih podjetji
  globalizacija.

Slika 8
10
Prodaja zemeljskega plina v Sloveniji 1978 -
2003
mill m3
Slika 9
11
Struktura porabe zemeljskega plina v Sloveniji -
2003
Slika 10
12
Razhajanja pri odpiranju trgov zemeljskega plina

• Cilji
• konkurenca,
• fleksibilnost,
• ucinkovitost,
• nižje cene,
• zanesljivost oskrbe.

• Tržna realnost
• povecani riziki,
• potrebe po vecjem obsegu,
• utrditev tržnega položaja,
• vecja tržna moc,
• visoka donosnost.

• Posledica razvoj
• globalizacija,
• vedno manj neodvisnih ponudnikov plina,
• vprašljiv efekt nizkih cen,
• zanesljiva oskrba.

Slika 11
13
4. Zagotavljanje povecanega obsega oskrbe z
zemeljskim plinom

• povecanje kapacitet prenosnega plinovodnega
  omrežja,
• optimalna organizacijska prilagoditev zahtevam
  plinske direktive,
• zagotovitev plina pri glavnih dobaviteljih,
• zakup transportnih kapacitet do slovenske meje,
• dolgorocni pogodbeni odnosi.

Slika 12
14
Nadaljnji razvoj prenosnega plinovodnega omrežja

• gradnja vzporednih plinovodov,
• gradnja plinovodov do novih odjemalcev,
• gradnja kompresorskih postaj.

Slika 13
15
5. Zanesljivost oskrbe

• dosedanji nacin sodelovanja med dobavitelji in
  odjemalci dosežena visoka stopnja zanesljivosti
  oskrbe, v oskrbi na debelo in v oskrbi na drobno,
• dolgorocni pogodbeni odnosi kot temelj
  zanesljivosti oskrbe tudi v pogojih odprtih
  plinskih trgov,
• napacno sklepanje, da se je rizikom mogoce
  izogniti brez vpliva na zanesljivost oskrbe,
• potrebni so financno dovolj mocni in izkušeni
  dobavitelji,
• neposredna odvisnost zanesljivosti oskrbe od
  dobavitelja in kvalitete pogodbenih odnosov med
  dobaviteljem in odjemalcem.

Slika 14
16
6. Nacionalni energetski program

• Cilji
• veliko povecanje rabe zemeljskega plina za
  proizvodnjo elektrike,
• nadaljnja intenzivna rast rabe zemeljskega plina
  v široki potrošnji,
• le manjše povecanje porabe zemeljskega plina v
  industriji,
• diverzifikacija nabavnih virov.

Slika 15
17
Nacrtovana rast zemeljskega plina v Sloveniji NEP
v mio m3
Vir NEP 2003
Slika 16
18
Struktura porabe zemeljskega plina v Sloveniji
NEP(v mio m3)
Slika 17
Vir NEP 2003
19
7. Razvoj plinovodnega sistema v Sloveniji
Strategija prostorskega razvoja Slovenije

• najvišji akt prostorskega planiranja v Sloveniji
• koncept policentricnega gospodarskega in
  poselitvenega razvoja države
• okoljevarstvene, obratovalno - tehnološke in
  ekonomske zahteve
• usklajeni in dopolnjujoci energetski sistemi

Slika 18
20
Pregled idej o nacrtovanih termoenergetskih
objektih

• el. moc MW odjem zemeljskega
  plina mio m3/leto
• Kidricevo 250 - 500 360 - 710
  
• Lendava 480 680
• Brestanica 60 90
• Šoštanj 50 - 220 70 - 330
• Trbovlje 230 330
• Ljubljana 70 - 140 100 - 200
• Štore 200 290
• Ravne 200 290
• Jesenice 200 290
• Skupaj dodatno 1.740 - 2.230
  2.500 - 3.170
• ocena za 7.000 obratovalnih ur letno (80
  casa)
• Sedanja poraba v SLO- 2003
  1.100

Slika 19
21
Koncept naložb v glavne prenosne plinovodne
objekte

• Kompresorske postaje
• novogradnja na lokaciji Ajdovšcina
• razširitev obstojece kompresorske postaje v
  Kidricevem
• Prenosni plinovodi skupna dolžina248 km
• M1/1 dolžine 58 km, gradnja v vec fazah
• M2/1 dolžine 107 km, gradnja v vec fazah
• M4A dolžine 83 km, gradnja v vec fazah
• Novi plinovodi
• TEŠ
• TET
• R35
• obala

Slika 20
22
Koncept 20 letne projekcije možnih naložb v
prenosne in tranzitne plinovodne objekte

• Prenosni plinovodi - prikljucki
• Bela Krajina, Brnik, Gorenje, Idrija, Lenart,
  Litija, Mirna, Mozirje, Slovenske Konjice,
  Šoštanj, Trojane - Hrastnik (podvojitev),
  Hrastnik - Radece (plinovodna zanka), Kidricevo -
  Lendava (podvojitev), Radlje, TOM
• Tranzitni plinovod
• Lendava - Nova Gorica (Volta)

Slika 21
23
Zakljucki

• Povecanje pretocnih kapacitet prenosnega
  plinovodnega omrežja,
• Financna in organizacijska sposobnost realizirati
  potreben nadaljnji razvoj prenosnega plinovodnega
  omrežja,
• Rokovno je realizacija odvisna od postopkov
  umešcanja novih plinovodov in kompresorskih
  postaj v prostor,
• Zagotavljanje novih kolicin zemeljskega plina in
  odvisnost od razpoložljivih kapacitet plinovodov
  do slovenske meje,
• Pravocasna sklenitev dobavnih pogodb za
  zagotovitev dobav zemeljskega plina za potrebe
  plinskih elektrarn in potrebe sedanjih kupcev po
  letu 2007.
• Izbira dobaviteljev in zanesljivost oskrbe.

Slika 22
24

• Hvala za vašo pozornost !

25
Ukrepi za doseganje ciljev

• povecanje kapacitete prenosnega plinovodnega
  omrežja v skladu z odlocitvami o povecani porabi
  zemeljskega plina,
• povecanje pokritosti slovenskega prostora s
  prenosnim plinovodnim omrežjem ob upoštevanju
  racionalnosti vlaganj v infrastrukturo,
• cimprejšnje sprejetje odlocitev o dejanskem
  obsegu in lokaciji porabe zemeljskega plina za
  proizvodnjo elektrike,
• zagotoviti-rezervirati trase za nove plinovode,
• pravocasni zakup transportnih kapacitet do
  slovenske meje,
• pravocasno sklepanje nabavnih pogodb,
• vodenje ustrezne davcne politike,
• koordinacija zahtev okolja in gradnje plinovodne
  infrastrukture,
• iskanje najprimernejših poti za pridobivanje
  potrebnih soglasij in služnosti na zemljišcih.

Slika 25
26
Ovire na poti do ciljev

• zastoj pri povecevanju transportnih poti, ki so
  pomembne za dobavo zemeljskega plina v Slovenijo
  nejasni prihodnji ekonomski položaj dosedanji
  nosilcev oskrbe s plinom,
• zahtevno umešcanje objektov v prostor,
• drobljenje dejavnosti (plinska direktiva),
• poenostavljena primerjava trga zemeljskega plina
  z drugimi trgi,
• prevec izgubljenega casa do ugotovitve, da
  plinski trg neizogibno deluje z nekaterimi
  specificnostmi,
• nepravocasno planiranje neupoštevanje
  specificnosti,
• dolgotrajno dogovarjanje prepozno prevzemanje
  obveznosti,
• neusklajene koncne aktivnosti akterjev.

Slika 26