POMEN GIBANJA ZA ZDRAVJE

1
POMEN GIBANJA ZA ZDRAVJE

• Marjana Grm, spec. spl. med.,
• Zdravstveni dom Radovljica

2
Vzroki smrti v SlovenijiZbirke podatkov o
umrlih, IVZ RS

• Povprecna umrljivost v Sloveniji je 8,9 umrlih
  /1000 prebivalcev (G 7,7-8,7)
• BSO so v Sloveniji osnovni vzrok smrti po 65.
  letu v vsaj 40 (97) oz. 42 (98), povprecje
  1991-2000 je 42
• BSO so glavni vzrok smrti v 21 (97) oz. 23 (98)
  tudi do 65. leta
• Umrljivost zaradi BSO se povecuje s starostjo,
  še posebej pri moških
• Približno ½ akutnih, ½ kronicnih koronarnih
  dogodkov. Zaradi BSO pri nas umre približno 1200
  ljudi/leto, 350 v bolnišnici, ostali doma.

3
Vzroki hospitalizacij v Sloveniji
1998

• BSO predstavljajo 10-12 vseh hospitalizacij v
  Sloveniji
• Letna stopnja hospitalizacije zaradi vseh bolezni
  je bila 117,2/1000 preb./ leto, zaradi BSO pa
  14,2/1000 preb./leto
• Povprecno trajanje hospitalizacije je 13.0 dni
• Najvišja stopnja hospitalizacije je bila v regiji
  Murska Sobota, najnižja pa v regijah Kranj,
  Maribor in Ljubljana
• Višja je pri moških (15,0/1000 moških) kot pri
  ženskah (13,4/1000 žensk)

4
Dejavniki tveganja za razvoj BSOCINDI 90/91,
(96/97),CHMR-SLO 2001 in drugi

• CINDIPremalo aktivni odrasli Slovenci
  6650,715,5 (6640,425,9), 16,8. Neaktivne so
  ženske.
• Bercic H.(Fakulteta za šport, Ljubljana) 23,9
  redno aktivnih, 17,1 obcasno aktivnih, 55,4
  neaktivnih. Raziskava je bila opravljena na 1100
  odraslih
• Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri
  odraslih prebivalcih Slovenije 2001(CHMR-SLO)
• Zvišane vrednosti holesterola ugotavljamo pri
  64, 67, 75 populacije, LDL pri 67, 77
  pregledanih ljudeh
• Mejno in prekomerno prehranjenih je 63,4, 62,2,
  60,4
• Kadilcev je 42,5, 28,5, 23,5
• RR nad normalnim 39,1, 48,8, 39,3
• Krvni sladkor 56,6, 48,1 nad 5,6 mmol/l

5
Telesna dejavnost v Sloveniji in nekaterih
Pribaltskih državah

• Fr TA v Si (Slov. javno mnenje), Finski, Latviji
  in Litvi

6
Gibanje je temeljni element varovalnega
življenjskega sloga

• Preprecuje razvoj in napredovanje kronicnih
  nenalezljivih bolezni, še posebno BSO.
• Za približno 50 zmanjša obolevnost in umrljivost
  zaradi BSO.
• Povecuje splošno kakovost življenja.
• POMEMBNO! American Heart Association zagotavlja,
  da je neaktivnost prav takšen dejavnik tveganja
  za razvoj koronarne srcne bolezni, kot je povišan
  holesterol, visok krvni tlak ali kajenje cigaret.

7
Telesna dejavnost

• Telesna dejavnost je opredeljena kot individualna
  telesna aktivnost oz. gibanje telesa s pomocjo
  skeletnih mišic, ob kateri se porablja energija.
• Zadostnost in primernost telesne aktivnosti
  opredeljujejo
• F Pogostnost
• I Intenzivnost
• T Trajanje
• T (Tip)Vrsta telesne dejavnosti

8
Neposredni ucinki telesne vadbe na srce

• Telesna aktivnost (TA) inhibira vagus in
  stimulira simpatik. Sledi porast Fr in
  kontraktilnosti srca. Poveca se UV, MV. Scasoma
  se poveca ucinkovitost srca kot crpalke in
  izboljša vaskularizacija miokarda, pljuc, aktivne
  muskulature, zmanjša pa se prekrvavitev v
  splanhnicnem podrocju, ledvicah, koži in
  neaktivni muslulaturi. Pretok v možganih se ne
  spremeni.
• Ob prilagajanju KVS na telesno aktivnost so
  vkljuceni nevrogeni in kemijski faktorji
  (produkti metabolizma). Nevrogeni faktorji so
• Refleksi zaradi stimulacije mehanoreceptorjev
  (razteg, tenzija). Impulzi potujejo po
  mieliniziranih in nemieliziranih aferentnih
  živcnih vlaknih. Eferentno nitje je simpaticno
  nitje za srce in arterije.
• Baroreceptorji (presoreceptorji) so v karotidnem
  sinusu in v loku aorte. Povecanje frekvence
  impulzov pri povišanem arterijskem tlaku povzroci
  periferno vazodilatacijo, padec RR in dodatno
  (draženje vagusa) bradikardijo. Obcutljivejši so
  karotidni baroreceptorji.
• Kardiopulmonalni baroreceptorji tip A aktivira
  tenzija med kontrakcijo atrijev, tip B pa razteg
  atrijev med polnjenjem. Impulzi potujejo preko
  vagusnih niti v vagusni center v meduli .
  Posledica je zavora simpatika.

9
Ucinki telesne aktivnosti na presnovo

• Lahko poveca bazalni metabolizem za približno 10
  (še do 48 ur po)
• Pomaga pri izkoristku kalorij (odvisno od tipa,
  intenzitete aktivnosti in od telesne mase aktivne
  osebe)
• Zmanjšuje apetit, zalogo mašcobe v telesu, pomaga
  vzdrževati in nadzorovati telesno maso, pospešuje
  izgubo telesne mase in tako zmanjšuje prekomerno
  telesno težo in debelost
• Znižuje celokupni, zvišuje HDL holesterol
• Znižuje krvni sladkor (z zmanjševanjem periferne
  inzulinske rezistence),

10
Koristi redne! telesne aktivnosti

• Krepi kosti in mišice, povecuje psihofizicno
  sposobnost
• Povecuje obrambne sposobnosti
• Deluje ugodno pri bolnikih z aterosklerozo, AH,
  pri ishemicni srcni bolezni, ZSP, po ICV, pri
  sladkorni bolezni tip 2, osteoartrozi,
  osteoporozi, pri nekaterih vrstah raka (debelo
  crevo, prostata, pljuca, dojka). Deluje
  anksioliticno in antidepresivno, zmanjšuje stres,
  povecuje samozavest, samospoštovanje in
  samozaupanje
• Ponuja nove možnosti za navezovanje stikov in
  prijateljstev (socialne interakcije, integracije)

11
Pasti neredne! telesne aktivnosti

• Intenzivna telesna vadba poveca tveganje za
  nenadno smrt (NS) za 2-6 krat pri bolniku s
  koronarno srcno boleznijo pri redno telesno
  aktivni osebi med aktivnostjo in še 1 uro po
  njej. Pri telesno popolnoma neaktivni osebi se
  tveganje za NS poveca za 100 X.
• Patofiziologija ob nenadnih silovitih povecanjih
  krvnega tlaka in frekvence srca se povecajo
  strižne sile, ki lahko sprožijo raztrganje
  ateroskleroticne lehe znacilno se tveganje
  poveca pri obremenitvi gt 6 MET

12
Glavni simptomi in znaki pri BSO ter metabolnih
boleznih

• Pozorni moramo biti pri sledeci anamnezi
• Bolecina ali nelagodnost v prsih in v
  bližini prsi
• Neprimerno težka sapa glede na napor
• Omedlevica in sinkopa
• Ortopneja in paroksizmalna nocna dispneja
• Klavdikacije
• Klinicna slika
• Otekanje gležnjev, ostali znaki ZSP
• Palpitacije, tahikardije ter motnje ritma
• Šumi nad prekordijem
• RR gt 160/90

13
Rizicne skupine za telesno vadbo

• Sladkorni bolniki (tip II) pocasi
• Metabolni sindrom pocasi zacnemo
• Srcni bolniki predhodno presejanje glede
  simptomov, ki jih izzove vadba, potrebno
  predhodno obremenitveno testiranje. Pozor
  savna, vrocina, mraz!
• Debelost manjša intenzivnost, daljši cas
• Starostne omejitve pri neaktivnih, zasedenih
  posameznikih (moški po 40. letu in ženske po 50.
  letu) potrebno predhodno obremenitveno testiranje

14
Absolutne kontraindikacije za telesno aktivnost

• AMI
• Nezdravljena ali neurejena AH (gt160/95)
• Novonastala koronarna bolezen
• Nezdravljena ali neustrezno zdravljena bolezen
  šcitnice
• Akutno vneti in boleci sklepi
• Anamneza aritmij ob telesnih obremenitvah
• Neopredeljene bolecine v prsih, ramenih,
  nadlehteh po obremenitvi po 40. letu starosti
• Drugi znaki, ki se pojavijo po naporu (astma,
  glavobol, vrtoglavica, huda zadihanost)
• Zvišana telesna temperatura (0,5 stopinj nad
  normalo)

15
Relativne kontraindikacije za telesno dejavnost

• Vsaka bolezen, ki jo telesni napor lahko poslabša
• Duševna nestabilnost
• Bolece in otekle noge
• Zgodnje stanje po operativnih posegih
• Slabo pocutje
• Pretirano uživanje alkoholnih pijac
• Prehlad
• Antibioticna terapija
• Huda utrujenost in oslabelost

16
Komu priporocamo telesno dejavnost?

• Telesno dejavnost priporocamo vsem kronicnim
  BOLNIKOM, predvsem bolnikom s sladkorno
  boleznijo, metabolnim sindromom
  (hiperinzulinemija, inzulinska rezistenca,
  povišan KS oz. DM tip II, abdominalna debelost,
  zvišan RR, zvišani trigliceridi, znižan HDL
  holesterol), pri debelosti, pri mejni in zmerni
  hipertoniji, pri skoraj vseh oblikah bolezni srca
  in ožilja in celo pri srcnem popušcanju, pri
  motnjah v presnovi mašcob, pri ortopedskih
  bolnikih, pri bolnikih z osteoporozo in ZDRAVIM
  posameznikom.

17
Ocenjevanje sposobnosti za telesno aktivnost
posameznika

• Sistematski pregled za preprecevanje BSO
  klinicni pregled (srce, pljuca, periferni pulzi,
  RR), KS, lipidni status, EKG, lahko razširimo z
  obremenitvenim testiranjem
• Presejalni vprašalniki (PAR-Q Physical activity
  Readiness Questionnaire) specificnost je 80
  (število ogroženih preceni za 20),
  obcutljivost 100. Je eden najpogosteje
  uporabljanih vprašalnikov, uporabimo ga tudi pred
  testiranjem na 2 km testu hoje (UKK-test)

18
Vprašalnik o pripravljenosti za telesno dejavnost
(PAR-Q) Ob enkratnem da ali ne vem, je potrebna
individualna ocena!

• Ali vam je zdravnik kdaj rekel, da imate bolno
  srce ali sladkorno bolezen?
• Ali so vam kdaj izmerili višji krvni tlak?
• Ali redno jemljete zdravila (npr. za povišan
  krvni tlak, za srce)?
• Ali vas kdaj v mirovanju ali med telesno
  aktivnostjo boli v prsih?
• Ali imate kdaj omotico, vrtoglavico, omedlevico,
  ali ste že izgubili zavest?
• Ali ste bili v zadnjem letu huje bolni ali
  zdravljeni v bolnišnici?
• Ali imate težave s sklepi ali kostmi in jih
  telesna dejavnost poslabša?
• Ali imate sedaj oz.ste imeli pred nedavnim virozo
  ali prehlad?
• Imate astmo, bronhitis, težko sapo pri hoji po
  ravnem?
• Ali menite, da obstaja kakšen razlog, da ste za
  telesno dejavnost manj sposobni (npr, zaradi
  bolecin v hrbtu, nosecnosti, poporodnega stanja)
  ali da potrebujete pri telesni dejavnosti nadzor?

19
Vrste telesne vadbe
VZDRŽLJIVOSTaerobna vadba (50)
Hitra hoja, hoja po stopnicah, tek
Kolesarjenjenogomet
ples
Uteži, bremena
plavanje
RAZTEZNE VAJE25
VAJE ZA MOCrezistencne vaje 25
Raztezanje, joga
20
Vrste telesne vadbe

• Najvecje povecanje maksimalne porabe kisika
  (VO2max) dosežemo z aerobno vadbo. Vkljucene so
  velike mišicne skupine, vadba je dolgotrajna in
  ritmicna. (Hoja, tek, plavanje, hoja po steperju,
  plavanje, kolesarjenje, veslanje, tenis, drsanje,
  plezanje).
• Vaje za mišicno moc in mišicno maso pridobimo po
  nacelu preobremenitve (uteži, bremena). So manj
  ucinkovite od aerobne v preprecevanju BSO,
  povprecno povecanje VO2max je okrog 5.
• Vaje za povecevanje gibljivosti vzdržujejo
  elasticnost kostno mišicnega aparata. Poznamo tri
  tipe teh vaj vaje staticnega raztezanja, vaje
  balisticnega raztezanja (ponavljanje gibov) in
  razteznostne vaje tipa PNF (proprioceptivna
  nevrogena facilitacija). Vaje za raztezanje
  imajo funkcijo vzdrževanja gibljivosti,
  ravnotežja, zmanjšanje stresa, izvajamo jih, ko
  smo ogreti, vecino dni v letu
• PRIMARNA PREVENTIVA primerna je raznolika,
  redna, zmerna, uravnotežena vadba (502525).
• ŽAL ZDRAVNIKI V PRIMARNI PREVENTIVI PREMALOKRAT
  SVETUJEMO TELESNO VADBO!!!

21
Vrste vaj

• Vzdržljivostne oz. aerobne vaje
• 3-4 x tedensko vec kot 30 min
• 5-7 x tedensko 20-30 min
• Vaje za moc
• 2-3 x tedensko 20-30 min
• dvigovanje bremen, uteži, vzmeti ali teže
  lastnega telesa z 12-15 x ponovitvami po 1-2 min
  pocitku
• zmanjšana je možnost poškodb in osteoporoze
• zboljšana je drža telesa, povecana poraba
  energije v mirovanju
• ni nevarnosti hipertrofije mišic
• Vaje za raztezanje
• za vzdrževanje gibljivosti, ravnotežja,
  zmanjšanje stresa
• vaje za raztezanje izvajamo, ko smo ogreti, ne na
  zacetku vadbe
• izvajamo jih vecino dni v letu

22
Predpisovanje aerobne telesne dejavnosti v
primarni preventivi

• Skupna evropska in slovenska priporocila so
  sledeca Za zmanjševanje BSO je najprimernejša
  vadba z zmerno intenziteto (60-85 Frmax, oz.
  40-60 VO2max, oz. 4-7 kcal/min oz. 3-6 MET).
  Primerne aktivnosti hitra hoja, cišcenje
  stanovanja, delo na vrtu, rekreativno
  kolesarje-nje, zmerno plavanje, pleskanje, košnja
  trave z motorno kosilnico itd. Zmerno aktivnost
  priporocajo številne študije NursesHelath
  Study, študije pri starejših moških, skupne
  smernice CDC (Centre for Disease Control and
  Prevention) in ACSM (American College for Sports
  Medicine), britanska priporocila in skupna
  priporocila treh evropskih združenj za preventivo
  BSO. Aktivnost naj se odvija vecino dni v tednu
  in naj traja 30 min ali vec. Predpis je odvisen
  od stopnje telesne zmogljivosti posameznika.
  Sprejemljiva je tudi intervalna vadba.

23
Predpisovanje aerobne telesne dejavnosti-primarna
preventiva

• Odvisno od absolutnega in relativnega tveganja
• Individualno predpišemo telesno dejavnost glede
  na želeno dnevno ali tedensko izgubo energije,
• Izguba energije je odvisna od intenzivnosti,
  vrste in pogostnosti vadbe. Pomembno je, da
  vadba zajame vecino velikih mišicnih skupin
• 3-4 x tedensko aktivnost s 50-90 Frmax, ki traja
  30 min
• ali enako dolgo zmerne intenzitete vse dni v
  tednu (6x).

24
Priporocila za rezistencno vadbo-primarna
preventiva

• FITT za zdrave odrasle
• Frekvenca 2-3 krat tedensko
• Intenziteta 8-10 razlicnih vaj (za glavne
  mišicne skupine), 8-12 ponovitev vsake vaje ali
  do položaja blagega nelagodja
• T trajanje do skupno 1 uro
• Tip vaje z uporabo uteži
• Pomembno je, da izvajamo vaje s partnerjem
  feedback, asistenca, motivacija

25
Priporocila za doseganje in vzdrževanje
elasticnosti-primarna preventiva

• FITT za zdrave odrasle
• Frekvenca vsaj 3 x tedensko
• Intenziteta do položaja blagega nelagodja
• Trajanje 10-30 sec/razteg, ponavljanja 3-5 krat
• Tip staticno, s poudarkom na spodnjem delu hrbta
  in stegna
• Priporocljivo je, da te vrste vaj vkljucimo v
  obdobje ogrevanja in ohlajanja programov aerobne
  vadbe

26
Predpisovanje telesne vadbe-primarna preventiva

• Pred dolocitvijo intenzitete TA je pomembno
• Cilji telesne vadbe
• Posameznikove želje
• Telesna zmogljivost
• Zdravila, ki jih jemlje oseba
• Tveganje za BSO in/ali ortopedska obolenja
• Nacrt vadbe je odvisen od tega, ali želimo
  izboljšati telesno zmogljivost, zmanjšati
  tveganje za BSO ali shujšati. Osnova za
  predpisovanje programa telesne vadbe so
• Kaloricni adaptacijski prag
• Metode, ki temeljijo na frekvenci srcnega utripa
• Metode subjektivne zaznave stopnje napora

27
Predpisovanje telesne dejavnosti Kaloricni
adaptacijski prag

• ACMS (American College of Sports Medicine)
  predlaga, naj bi bil najnižji prag 200 kcal/dan
  (4x/teden) oz. 300 kcal/dan (3x/teden), t.j.
  1000-2000 kcal/teden
• Ocena MET x 3,5 x telesna masa v kg / 200
  .kcal/min
• 1 MET metabolicni ekvivalent 3,5 ml O2/kg/min
  oz.1 kcal/kg/h

28
Predpisovanje telesne dejavnostiMetode, ki
temeljijo na frekvenci srca

• Ciljna srcna frekvenca med fizicno aktivnostjo
  naj bo 65-70 (pri fizicno sposobnih in
  treniranih 75-90) maksimalne srcne frekvence
  (Frmax), to je 50-85 VO2max.
• Racun 220 - leta Frmax
• Frmax x 50-85 ciljna Fr
• Ali po Karvonenovi formuli
• ciljna Fr ((Frmax- Frmirov) x 0,5-0,85
  Frmirov
• Govorni test loci aerobno in anaerobno
  aktivnostjo. Oznacevalec ustrezne intenzivnosti
  je tudi bolecina v mišicah in obcutek, da bi
  enako aktivnost zmogli še pol ure.
• V 2-3 tednih se nivo telesne pripravljenosti
  zmanjša, v 3-8 mesecih pa se popolnoma izgubi.

29
Priporocila za telesno vadbo

• Subjektivni odziv na telesno aktivnost-lestvica
  za oceno zaznanega napora (RPE)- po Borgu

30
Telesna vadba v sekundarni preventivi

• Po koronarnem dogodku (ali drugo)
• Hoja majhne intenzitete, jo stopnjujemo do 5-10
  min neprekinjenega gibanja.
• Po stabilizaciji stanja (po 2-6 tednih)
  obremenitveno testiranje.
• Nato vaje za velike mišicne skupine 20-30 min (
  ogrevanje in ohlajanje), najmanj 3 do 4 x
  tedensko. V zacetku naj bo vadba nadzorovana in
  pravilna, potrdimo tudi napredovanje.
  Nenadzorovani programi doma so sprejemljivi za
  manj ogrožene posameznike.

31
Telesna vadba v sekundarni preventivi

• Znaki ishemije odsotni intenziteta vadbe naj bo
  50-80 VO2max. Dokler ni opravljeno obremenitveno
  testiranje naj bolnik vadi z aktivnostjo, s
  katero doseže 20 utripov/min gt kot v mirovanju. V
  splošnem svetujemo aktivnost s Fr 60-75 Frmax,
  4-6 RPE. Nato obremenitev lahko povecujemo po 5
  min/teden.
• Znaki ishemije prisotni ali prisotne motnje
  ritma vadba le pod strokovnim nadzorom. Nujno je
  obremenitveno testiranje.Ce je potek ugoden,
  svetujemo Frmax 50-60, oz. 10 pod tisto, ki v
  EKG izzove spremembe oz. simptomatiko.

32
Merjenje posameznikove telesne zmogljivosti

• OBREMENITVENO TESTIRANJE (navadno, z izmenjavo
  dihalnih plinov) meri maksimalno aerobno
  zmogljivost med obremenitvijo. Svetujemo jo pri
  srcnih bolnikih, pri zasedenih odraslih
  posameznikih (moškigt40 let, ženskegt50 let)
• MAKSIMALNI TESTI (meri aerobno in anaerobno
  telesno zmogljivost)
• Cooperjev test hoje (6 min)
• Cooperjev 12 minutni tek
• SUBMAKSIMALNI TEST (meri aerobno aktivnost)
• UKK 2 km test hoje

33
Projekti za promocijo zdravja

• Slovenski nacionalni forum za preventivo BSO je
  sprejel nacionalne smernice za preventivo v
  klinicni praksi, ki se izvaja na treh nivojih
• Primarni nivo
• ocena tveganja in identifikacija bolnikov z
  visokim tveganjem
• izobraževanje prebivalcev za zdrav življenjski
  slog
• ustanovitev in sodelovanje pri LPPS (lokalne
  preventivne promocijske skupine)
• vodenje stabilnih koronarnih bolnikov in drugih
  kronicnih bolnikov z boleznijo srca in ožilja
• Sekundarni nivo
• Pomoc in svetovanje zdravnikom na primarnem
  nivoju
• Skrb za bolnike z akutno boleznijo srca in ožilja
• Ambulantna rehabilitacija bolnikov z BSO

34
Projekti za promocijo zdravja

• Terciarni nivo
• Nacionalni odbor za preventivo BSO
• Priprava smernic in priporocil
• Prenos znanja na primarni in skeundarni nivo
• Nacionalni center za preventivo BSO in
  rehabilitacijo po BSO
• Konsultacije specialistom
• Planiranje raziskovanja in koordinacija dela
• Mednarodno sodelovanje
• Ustanovitev in vodenje registrov

35
Projekti za promocijo telesne aktivnosti v
Sloveniji

• Recept za zdravo življenje- projekt
  olimpijskega komiteja
• Slovenija v gibanju - gibanje za zdravje je
  projekt CINDI Slovenija
• Telesna aktivnost je terapevtsko orodje za
  posameznike s tveganjem (arterijska hipertenzija,
  hiperglikemija, debelost, osteoporoza)

36
Slovenija v gibanju-z gibanjem do zdravja

• Skupen projekt CINDI Slovenije in Športne unije
  Slovenije. Vkljuceni mediji.
• Slovenija je od novembra 1999 dalje clanica HEPA
  mreže (Health-Enhancing Physical Activity)
• Sodeluje vec ministrstev Ministrstvo za zdravje,
  šolstvo, znanost in šport, IVZ, ZZZS. CINDI se
  povezuje z ZD, bolnišnicami, zdravilišci, DSO,
  nekaterimi zavodi Športna zveza pa s športnimi
  zavodi, društvi, obcinskimi športnimi zvezami,
  nekaterimi zasebnimi športnimi podjetji. Na
  lokalnem nivoju se vkljucujejo politiki,
  združenja, društva, klubi, cerkev.
• Glavni cilj je spodbujanje telesne aktivnosti pri
  neaktivnih in premalo aktivnih posameznikih.
• Uporabljamo UKK test hoje na 2 km

37
Slovenija v gibanju-z gibanjem do zdravja

• Splošni cilji projekta
• Sodelovanje pri oblikovanju nacionalne strategije
  HEPA
• Izvajanje aktivnosti na nacionalnem in lokalnem
  nivoju
• Medsebojno sodelovanje zdravstvenih, športnih in
  lokalnih skupnosti ter medijev
• Spodbujanje posameznikov k športni aktivnosti, k
  ohranjanju zdravih gibalnih navad in ozavešcanje
  ljudi o pomenu uravnotežene vadbe ter promocija
  gibanja med prebivalci, ki se ne gibljejo dovolj
• Implementiranje in promocija telesne aktivnosti
  za zdravje v ZD in svetovanje za ustrezno telesno
  aktivnost
• Oblikovanje informacijskega sistema
• Uveljavljanje in spodbujanje zdravega nacina
  življenja

38
Slovenija v gibanju-z gibanjem do zdravja

• Specificni cilji projekta v naslednjih 5 letih
• Za 10 zmanjšati delež tistih, ki so premalo
  telesno aktivni
• Za 10 zvecati delež tistih, ki so dovolj telesno
  aktivni
• Za 5 povecati povprecni fitnes indeks Slovencev
• Za 10 zmanjšati delež tistih, ki imajo fitnes
  indeks pod 70
• Za 10 zmanjšati dejavnike tveganja, povezane s
  telesno neaktivnostjo (povišan RR, KS,
  holesterol)
• Urejanje kolesarskih stez, športnih objektov

39
Telesna dejavnost pri sladkorni bolezni

• CILJ Dodatna tedenska poraba energije (1500
  2000 kcal). Vadba naj bo aerobna (hoja, tek)
• Primeri
• 3 dni v tednu 1h hoje 3 x 300 900 kcal
• 1 dan v tednu 2 h hoje 2 x 300 600 kcal
• 1 ura tenisa
  500 kcal
• 1 ura kolesarjenja
  400 kcal
• Mašcoba se najprej in najhitreje izgublja s
  trebuha (najvecja koncentracija lipoproteinske
  lipaze je v mašcobnih celicah trebuha)
• Sprva se telesna teža zmanjšuje pocasi
  (pridobitev mišicne mase). Zaradi slednje poraste
  bazalni metabolizem, hujšanje poteka hitreje.

40
Telesna dejavnost pri arterijski hipertoniji

• Zmanjšan vnos soli (5 g/dan)
• Zmanjšan vnos alkohola
• Vzdrževanje telesne teže ali hujšanje
• Telesna aktivnost zniža RR (sist za 10, diast za
  8 mmHg)
• Pomembna je nizka ali srednje intenzivna aerobna
  vadba (40-60 Fr max je enako ucinkovito kot zelo
  intenzivna vadba 60-80 Fr max)
• Ni ustrezna pri neurejenem krvnem tlaku
  (RRgt180/110 oz. hipertoniji III. In IV. stopnje)

41
Telesna dejavnost pri arterijski hipertoniji

• Svetujemo aerobno telesno vadbo 4-6 x / teden,
  intenzivnost pa naj bo 50-70 Frmax v trajanju
  20-35 min, dejavnost pa je lahko tudi manj
  intenzivna (40-60 Frmax, trajanje 30-60 min
• Svetujemo tudi vaje za moc 2 x tedensko. Na
  zacetku vedno ogrevamo z aerobno vadbo (pred in
  po), vkljucene naj bodo zgornje in spodnje
  okoncine
• Pomembne so tudi sprostitvene tehnike (joga,
  meditacije, raztezanje, tai chi itd) 2 x tedensko
  po 15-30 minut.

42
Telesna dejavnost pri stabilnem srcnem bolniku

• Vsak srcni bolnik, ki bo izvajal telesno
  aktivnost z intenzivnostjo 70-80 Frmax mora
  predhodno opraviti obremenitveno testiranje.
• Za samostojno vadbo je sposoben, ce ima
• funkcionalno sposobnost gt 8 MET
• stabilno in ustrezno Fr in RR v mirovanju
• stabilne znake, ki se ne poslabšajo ob
  obremenitvi
• primeren hemodinamski odgovor (porast RR in Fr ob
  obremenitvi)
• primeren EKG ob obremenitvi (ni znakov ishemije,
  motenj ritma)
• poznati mora svojo bolezen in terapijo

43
Telesna dejavnost pri stabilnem srcnem bolniku

• Vadba naj bo aerobna! Ogrevanje pred in po vadbi!
• Frekvenca 3-5 x /teden
• Intenzivnost 60-85 Frmax
• T-Cas 20-60 min
• Tip hoja, tek, aerobika, kolesarjenje,
  plavanje
• Pazi savna, vroca voda, infekti, do 90 min po
  obroku, v onesnaženem zraku, transplantiranci in
  bolniki z implantiranim defibrilatorjem niso
  primerni!
• Vaje lahko izvajajo, ce imajo gt 6 tednov
  nadzorovane vadbe, diastolni tlak lt 105, max.
  aerobno zmogljivost gt 5 MET in nimajo
  simptomov srcnega popušcanja, aritmij ali drugih
  znakov!

44
Telesna dejavnost pri bolniku z motnjami v
presnovi mašcob

• Svetujemo dodatno porabo 1500 kcal/teden (22 km
  teka/teden, 30 km hoje/teden)
• Poraba 1500 kcal/teden pomeni 2,5-7 ur
  vadbe/teden, odvisno od zacetne pripravljenosti
  in aerobne zmogljivosti
• Starejši in odrasli potrebujejo daljši cas za
  spremembe (2 leti za porast HDL). Sicer bolje
  reagirajo trigliceridi in HDL holesterol, kot
  skupni in LDL holesterol
• Kombiniramo aerobne vaje, vaje za moc in za
  raztezanje ter relaksacijo ter dnevne domace
  aktivnosti
• Na uspešnost vadbe pa vplivajo pogostnost,
  trajanje, intenzivnost vadbe, skupna poraba
  kalorij, hkratna izguba mašcobe, sprememba
  prehrane, vnos alkohola, izhodišcne vrednosti
  mašcob, spremembe volumna plazme, spol, dednost
• Spremembe spremljamo z merjenjem obsega pasu,
  umbilikalne mašcobne gube, WHR, laboratorijsko

45
Telesna dejavnost pri bolnicah z motnjami zaradi
menopavze

• Moški se prilagodijo na aerobno vadbo s centralno
  adaptacijo (srce), ženske pa s periferno (mišice)
• V menopavzi svetujemo izgubo 2000 kcal/teden
  zaradi zmanjšanega bazalnega metabolizma (poraba
  kalorij v mirovanju se zmanjša za 15.000-20.000
  kcal/leto, to pomeni 2-3 kg/leto), zmanjša se
  tudi aerobna sposobnost (poraba kalorij med
  vadbo). Dodatna poraba 900 kcal/teden iznici
  zmanjšan bazalni metabolizem (15-18 km/teden
  hoje ali 9 km teka), že pri 3 x tedenski vadbi po
  30-45 minut hoje se zmanjša nevarnost za MI.
• Aerobna vadba, vaje za moc in raztezanje imajo
  celo boljše ucinke kot NHZ. Zmanjšajo krvne
  mašcobe, RR, obremenitveno AP, depresijo,
  vrocinske valove, nagnjenost k trombozam,
  nevarnost kapi ter povecajo kostno gostoto in
  povzrocajo boljšo prekrvavitev tkiv.

46
HVALA ZA POZORNOST