POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI

1
POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE
OSEBNOSTI

• Podiplomski študij psihologije

2
Temeljne dimenzije osebnosti
3
Pregled vsebine

• Eysenck PEN model (EB3)
• Narava in struktura temeljnih dimenzij (TD)
• Genska in okoljska dolocenost TD
• Razvoj TD
• Po sledovih PEN modela biomodeli TD
• Gray
• Cloninger
• Zuckerman
• Depue

4
Problemi raziskovanja strukture osebnosti

• Kakšna je organizacija osebnostne strukture?
• hipoteticni model (hierarhicni model)
• Katere so temeljne dimenzije osebnosti?
• deskripcija in klasifikacija (taksonomski model)
• Kaj je vzrocna (biološka) podlaga temeljnih
  dimenzij?
• kavzalni model
• S kakšnimi metodami utemeljiti model?
• korelacijske in multivariatne metode
• eksperimentalne metode
• Kako meriti temeljne dimenzije?
• vprašalniki, lestvice

5
Kriteriji dobrega modela osebnosti

• Dober model mora vsebovati
• deskriptivni ali taksonomski vidik osebnosti
• kavzalni (biološki) vidik osebnosti
• Temu mora metodološko ustrezati
• korelacijski in multivariatni pristop
• eksperimentalni pristop
• Model mora zagotavljati
• univerzalnost
• preverljivost
• prediktivnost
• mersko operacionalizacijo z veljavnimi,
  objektivnimi, zanesljivimi in obcutljivimi
  instrumenti
• uporabnost

6
PEN model - EB3

• Hierarhija osebnostnih lastnosti
• Deskripcija in taksonomija osebnosti
• faktorski pristop
• Temeljne dimenzije (superfaktorji)
• Merjenje TD

7
Hierarhija osebnostnih lastnosti
8
Temeljne dimenzije osebnosti

• Faktorsko analitski pristop
• postavke, korelacije
• FA
• ekstrakcija majhnega števila faktorjev (2, 3)
• interpretacija latentnih spremenljivk
• E, N
• E, N, P
• Deskriptivna taksonomija osebnosti

1. Ali radi zahajate v družbo? DA NE 2. Ali ste
zadovoljni pri poslu, ki zahteva hitro delovanje?
DA NE 3. Imate radi delo, ki je polno sprememb,
potovanj in tveganja? DA NE 4. Ali radi
nacrtujete dalec vnaprej? DA NE  5. Lahko mirno
spremljate razburljivo tekmo ali dirko? DA NE
9
Eysenckov krog
vzburljiv
Wundt
spremenljiv
nespremenljiv
nevzburljiv
10
Introvertnost - ekstravertnost

• Prvi ekstrahirani faktor
• Pojasnjuje najvec variance med postavkami
• Ali pri vzpenjanju po navadi prestopite po dve
  stopnici?
• Ali se po navadi dobro pocutite na zabavah?
• Ali uživate, ce ste lahko dolgo casa sami?
• Menite, da se splaca poskusiti, tudi ce uspeh ni
  verjeten?
• Ali skrbno pretehtate, preden se odlocite za
  nekaj?
• Ali vam žalosten film zlahka izvabi solze?
• Ali cesto razmišljate o smislu bivanja?
• Ali obicajno takoj odgovorite na pismo, ki ste ga
  prejeli?

11
Znacilnosti ekstravertnosti

• Jung
• Prve faktorske (de)kompozicije
• Je ekstravertnost sploh enovita?
• Komponente po Eysencku
• Faceti ekstravertnosti v petfaktorskem modelu
• Drugi raziskovalci
• Depue, Collins

12
Od tipov k dimenziji I - E

• Jung
• usmerjanje libida k sebi in k objektu
• introvertni tip
• ekstravertni tip
• Tipološko in dimenzionalno pojmovanje
• I, E kot kvalitativni kategoriji
• I - E kot bipolarna dimenzija

• Prve faktorske analize vprašalnikov
  ekstravertnosti
• Prve faktorske dekompozicije
• Eysenck nov faktorski pristop k proucevanju
  osebnosti
• E kot ena izmed treh temeljnih dimenzij osebnosti

13
E kot nadredni kompleks

• Je ekstravertnost sploh enovita dimenzija?
  (Guilford)
• naj prosim vstane enotni faktor ekstravertnosti
• STDCR (Inventory of Factors STDCR), GAMIN
  (Guilford-Martin Inventory of Factors GAMIN,
  Guilford-Martin Personnel Inventory, GZTS
  (Guilford-Zimmerman Temperament Survey)
• G - splošna aktivnost
• S - sociabilnost
• vecina raziskovalcev meni, da komponente
  ekstravertnosti dovolj korelirajo
• Toda katere?
• Družabnost, pozitivne emocije, toplina,
  samozavestnost/dominantnost

14
Komponente E po Eysencku

• Komponente po Eysencku

• 1. Ali pri vzpenjanju po navadi prestopite po dve
  stopnici? (AKTIVNOST)
• 2. Ali se po navadi dobro pocutite na zabavah?
• (SOCIABILNOST)
• 3. Ali uživate, ce ste lahko dolgo casa sami?
  (SOCIABILNOST)
• 4. Menite, da se splaca poskusiti, tudi ce uspeh
  ni verjeten?
• (PREVZEMANJE RIZIKA)
• 5. Ali skrbno pretehtate, preden se odlocite za
  nekaj? (IMPULZIVNOST)
• 6. Ali vam žalosten film zlahka izvabi solze?
  (EKSPRESIVNOST)
• 7. Ali cesto razmišljate o smislu bivanja?
  (REFLEKSIVNOST)
• 8. Ali obicajno takoj odgovorite na pismo, ki ste
  ga prejeli? (ODGOVORNOST)

AKTIVNOST DRUŽABNOST TVEGANJE IMPULZIVNOST
(?) IZRAZNOST NEREFLEKSIVNOST MANJ CUTA
ODGOVORNOSTI družabnost, živahnost,
aktivnost, gospodovalnost, iskanje dražljajev,
brezskrbnost, dominantnost, vihravnost, tveganje
15
Faceti ekstravertnosti

• Faceti ekstravertnosti v petfaktorskem modelu
  (Costa, McCrae Goldberg drugi)
• toplina
• druženje
• samozavest
• aktivnost
• iskanje vzburjenja
• pozitivne emocije

16
Skladnost med raziskovalci

• Watson, Clark (1997) Depue, Collins (1998)

1 Buss Plomin (1984) Cattell (1945, 1946),
Cattell et al. (1980) Cloninger (1991, 1993)
Costa McCrae (1985, 1992) Eysenck early
(Eysenck Eysenck, 1975) Eysenck later (Eysenck
Eysenck, 1985) Goldberg Rosolack (1994)
Guilford Zimmerman (1949) Hagan (1983)
Jackson (1984) Jung (1921) Tellegen (1982,
1985 Tellegen Waller, 1996) Zuckerman (1994)
Zuckerman et al. (1988, 1991).
17
Depue, Collins komponente E

• Depue, Collins (1998)
• Družabnost/zbliževanje (agreeableness,
  affiliation, social recognition, gregariousness,
  warmth, social closeness)
• Delovanje (surgency, assertion, endurance,
  persistance, achievement, social dominance,
  exhibitionism, ascendancy, ambitious)
• Aktivacija (lively, talkativeness, energy level,
  activity level, active)
• Impulzivnost - iskanje stimulacije (impulsivity,
  sensation seeking, excitement seeking, novelty
  seeking, bold, risk-taking, unreliable,
  unorderly, adventurous, thrill and adventure
  seeking, monotony avoidance, boredom
  susceptibility)
• Pozitivne emocije (positive emotions, positive
  affect, elated, enthusiastic, exuberant,
  cheerful, merry, jovial)
• Optimizem (optimistic) 
• Dve mocnejši poddimenziji
• medosebno angažiranje
• impulzivnost

18
Medosebno angažiranje

• Družabnost/zbliževanje (agreeableness,
  affiliation, social recognition, gregariousness,
  warmth, social closeness)
• ta komponenta zajema zlasti medosebno sfero in je
  nedvomno del ti. interpersonalne domene (Wiggins
  in sod., 1979 in dalje)
• Delovanje (surgency, assertion, endurance,
  persistance, achievement, social dominance,
  exhibitionism, ascendancy, ambitious)
• je širšega znacaja, pojavlja se tako v medosebnih
  odnosih, kot sicer na podrocjih dominacije,
  uveljavljanja, obvladovanja, uspešnosti, dosežkov
• Koliko trdni in zanesljivi sta ti subkomponenti
  MA kot komponente E?
• Koliko sta ob nedvomni korelaciji neodvisni, ali
  se ne prekrivata prevec?
• Church in Burke (1994) sta dobila pri
  faktorizaciji facetov E tudi dva faktorja, ki jih
  lahko tolmacimo kot zbliževanje in delovanje
  (afiliacija in agentnost)
• podobno Church 1994 Costa McCrae 1989
  Tellegen Waller 1997
• korelacija med njima le 0,14 (Watson Clark,
  1997)

19
Zbliževanje - delovanje njuna psihološka vsebina

• Prva se povezuje z afiliacijo, druga z dosežki
• Furthermore, when general affiliation and agency
  traits were derived in joint factor analyses of
  several multidimensional personality
  questionnaires (Cattell et al. 1980 Jackson
  1984 Tellegen 1982), the lower-order trait of
  achievement loaded strongly (0.71) on agency but
  weakly (-0.08) on affiliation, whereas
  lower-order traits related to affiliation showed
  a strong reverse pattern (Tellegen Waller
  1997). (Depue, Collins, 1998)

20
Vec o vsebini zbliževanja in delovanja

• Obe komponenti v dvodimenzionalnem prostoru,
  hkrati z oznacenimi dimenzijami interpersonalne
  domene
• Med lestvicami nižjega ranga se z družabnostjo
  povezujejo lestvice afiliacije, nege,
  prijaznosti z delovanjem pa lestvice dominacije,
  doseganja in vztrajnosti
• Dobro pocutje (WB) in emocije (PE) se povezujejo
  z obema
• To kaže na relativno neodvisnost obeh poddimenzij
  E

21
Impulzivnost

• Druga velika komponenta E
• Ne sodi pod medosebno angažiranje
• Ali sploh sodi k E?
• Morda bolj k P, N, vestnosti in drugim dimenzijam?

• Znacilnosti impulzivnosti
• šibek nadzor nad impulzi
• iskanje stimulacije
• tveganje
• iskanje novosti
• drznost
• avanturizem
• slabo prenašanje dolgega casa
• nezanesljivost, nerednost

22
Impulzivnost in E

• Deljena mnenja
• Imp je del E (Eysenck, Eysenck, 1975)
• Imp se povezuje z E, a tudi (še bolj) s P
  (Eysenck 1981 Eysenck Eysenck 1985)
• Imp je relativno samostojna dimenzija (Guilford
  1975, 1977 Rocklin Revelle 1981) tudi Costa
  McCrae 1985, 1992 Goldberg Rosolack 1994
  Tellegen 1982, 1985 Tellegen Waller 1996
  Zuckerman 1994 Zuckerman et al. 1991
• Gray (1973 1987, 1992)
• Imp pomeni interakcijo E, P in N
• biološko po Grayu primarna dimenzija, kaj pa
  psihološko?

23
Imp in afektivna vsebina

• Je afektivna vsebina tisto, kar povezuje Imp z E?
• Mere Imp z in brez afektivne vsebine (kontrola -
  siljenost, constraint)
• z povezava z E - iskanje novosti, NS (Cloninger
  et al. 1993), iskanje stimulacije (Zuckerman
  1994), druge komponente avanturizem, drznost,
  tveganje
• brez ni povezave z E - vestnost (Costa McCrae
  1992 Goldberg Rosolack 1994) in kontrola
  (-siljenost) (Tellegen Waller 1997)
• Depue, Collins (1998)
• kako so mere impulzivnosti razporejene v prostoru
  superdimenzij E in P/agresivnost (kontrola -
  siljenost)?

24
Iskanje stimulacije in siljenost

• Depue, Collins, 1998
• dva klastra Imp
• iskanje stimulacije, je vmes med E in C
  (P/ag-resivnost)
• siljenost (nizka kontrola), je pravokoten na E

Imp, ki se povezuje s pozitivnim afektom in je v
korelaciji z E
Imp, ki se NE povezuje s pozitivnim afektom in NE
korelira z E, tvori pa vsebino superdimenzije C
(P/agr.)
25
Imp in iskanje stimulacije

• Tudi druge raziskave kažejo na del Imp, ki se
  povezuje z iskanjem stimulacije in je blizu E
  (Eysenck 1981 Eysenck Eysenck 1985)
• Podobno v Cloningerjevem modelu NS bliže Imp in
  iskanju stimulacije, podobno v Zuckermanovem
  modelu (Cloninger et al. 1991, 1993 Heath et al.
  1994 Stallings et al. 1996 Waller, Lilienfeld,
  Tellegen Lykken 1991 Zuckerman et al. 1991)

• Eysenck (Eysenck 1981 Eysenck Eysenck 1985)
  defines nine lower-order traits of extraversion
  that include sensation seeking, venturesomeness,
  carefree, and lively, whereas impulsivity itself
  is included in the higher-order trait of
  psychoticism. Similarly, Cloninger's personality
  questionnaire replaces extraversion with a
  higher-order trait of novelty seeking which,
  according to several lines of evidence, is
  aligned much more closely with impulsivity and
  sensation seeking than with extraversion
  (Cloninger et al. 1991, 1993 Heath et al. 1994
  Stallings et al. 1996 Waller, Lilienfeld,
  Tellegen Lykken 1991 Zuckerman et al. 1991
  Zuckerman, personal communication).

26
Struktura E
27
Drug pogled Lucas in sod. (2000)

• Dokaj jasno
• E je povezana s PA
• Toplina (zbliževanje, afiliacija), dominantnost
  (ascendentnost), podjetnost (smelost, pocetje
  vznemirljivih stvari z drugimi) in medosebna
  interakcija so pomembne komponente E
• Problem
• Na cem temelji skupni imenovalec komponent
• 2 hipotezi
• Temelji na družabnosti (model A)
• Temelji na obcutljivosti za nagrajevanje (model
  B)
• Obsežna študija, mednarodna (39 držav, med njimi
  Slovenija)
• Rezultati
• Kažejo bolj na to, da je skupni imenovalec
  obcutljivost za nagrajevanje (v nadredni sklop se
  združujejo zbliževanje, samozavest in
  avanturizem, ne pa tud socialna interakcija)
  torej model B
• Družabnost je pomemben vidik E, vendar se zdi
  bolj verjetno stranski produkt obcutljivosti za
  nagrajevanje kot pa jedrna dimenzija E
• Povezava E z PA je mocna, vendar to velja le za
  skupno varianco komponent, ki so povezane z
  obcutljivostjo na nagrajevanje
• Socialna interakcija ni povezana s pozitivnim
  afektom (E osebe imajo vec pozitivnega afekta,
  tudi ko so same) zato se korelacija med E in PA
  v modelu A zmanjša

28
Še drugacen pogled Ashton in sod. (2002)

• Je centralni faktor E obcutljivost za nagrade ali
  vendarle pozornost za socialno dogajanje?
• Socialna pozornost bolj korelira s splošnimi in
  posameznimi merami E kot obcutljivost za
  nagrajevanje
• Avtorji zakljucujejo
• the real core of the Extraversion factor is the
  tendency to behave in ways that attract social
  attention
• Vendar
• Še vedno je mogoce, da je obcutljivost za nagrade
  podlaga tudi sami socialni pozornosti

29
Motivacijski vidik E

• Znacilnosti delovanja kažejo na motivacijsko
  usmerjenost k socialni dominaciji in dosežkom
• Za kak motivacijski moment gre?
• vec raziskovalcev meni, da E vkljucuje aktivacijo
  (aktivnost -Buss Plomin 1984 Costa McCrae
  1992 Eysenck Eysenck 1985 Zuckerman et al.
  1991 energijo in zgovornost - Goldberg
  Rosolack 1994 živost - Eysenck Eysenck, 1985)

• Gre torej za splošno vzburjenost (ki je
  zanesljivo tudi povezana z E, prim. Eysenck,
  1967, Fowles, 1980), ali tudi bolj dolocne vidike
  motivacije?
• Po Tellegenovih raziskavah gre predvsem za
  pozitivni afekt (PA), ki pomeni združeno
  emocionalno motivacijsko doživljanje (Tellegen
  1985 Tellegen et al. 1988 Tellegen Waller
  1996).

30
E in pozitivni afekt

• Vec raziskovalcev potrjuje Tellegenovo hipotezo
  (Costa McCrae 1985, 1992 Cattell et al., 1980
  Goldberg Rosolack 1994)
• Že prej znacilnosti PA v opisu komponent E
  (Eysenck Eysenck, 1975)
• PA se v faktorskih analizah mocno povezuje z E

• Korelacije PA in E (Watson, Clark, 1997)
• 0,66 Eysenckov E
• 0,61 Goldbergov faktor surgentnosti
• PA korelira 0,42 s komponento družabnost /
  zbliževanje in enako s komponento delovanje,
  torej više kot ti dve med seboj (0,14)

31
Nenevroticizem - nevroticizem

• Ali mislite, da ste enako sposobni kot vecina
  drugih ljudi?
• Ali ste v splošnem zadovoljni s svojim
  življenjem?
• Ali ste nervozen clovek?
• Ali si vcasih morate umiti roke, ceprav veste, da
  so ciste?
• Ali imate kako razvado, ki bi se je radi
  odvadili, pa ne morete?
• Ali se obicajno pocutite zdravega in polnega
  moci?
• Ali vas veckrat obhajajo misli, da ste napacno
  ravnali?

NIZKO SAMOSPOŠTOVANJE NESRECNOST TESNOBNOST OBSESI
VNOST ODVISNOST HIPOHONDRICNOST OBCUTJA
KRIVDE   tesnobnost, depresivnost, obcutja
krivde, nizko samospoštovanje, napetost,
iracionalnost, plašnost, muhavost, custvenost
N
32
E, N in tip nevroz
33
Nepsihoticizem - psihoticizem

• Ali se zelo razjezite, ce vas nekdo neupravicen
  kritizira?
• Ali opravite stvari na svoj nacin, ne glede na
  pomisleke in ugovore drugih?
• Ali ste ambiciozni?
• Ali mislite, da je poštenost vedno najboljša
  politika?
• Ali bi bil alpinizem za vas prenevaren šport?
• Ali bi bili raje mrtev heroj kakor živ
  strahopetec?
• Ali raje berete o pustolovšcinah kot o ljubezni?

P
34
Merjenje E, N in P

• MMQ, 1952
• N
• MPI, 1959
• E, N
• EPI, 1964
• E, N, L
• EPQ, 1975
• E, N, P, L
• razne kombinirane podlestvice (impulzivnost,
  kriminalnost)
• nova verzija EPQ-R, 1991
• problem impulzivnosti

35
So temeljne dimenzije resnicno neodvisne?
36
Nevroze - psihoze kontinuum ali ne?

• 1.     Psihoticni simptomi in obolenja ne tvorijo
  povsem locenih diagnosticnih kategorij, ki bi
  bile neodvisne druga od druge, ampak so genetsko
  povezane in se kažejo kot splošni pojav, pri
  cemer je glavni razlikovalni vidik stopnja
  izraženosti simptomatike
• 2.     Psihoza tudi ni diagnosticna kategorija,
  ki bi jo morali strogo locevati od normalnosti,
  ampak se bolj kaže kot skrajno odstopanje vzdolž
  kontinuuma, ki gre preko shizoidne osebnosti,
  spektralnih motenj, psihopatije in osebnostne
  motenosti, kriminalnosti in alkoholizma do
  povprecnih tipov obnašanja in od tod k drugemu
  ekstremu s skrajno izraženo empatijo, altruizmom
  in nesebicnostjo.
• 3.     Ta kontinuum je kolinearen s konceptom
  psihoticizma, ki ga merimo s P lestvico
  vprašalnika EPQ in podobno tudi z drugimi
  konstrukti in instrumenti za ugotavljanje
  "shizotipije" Vsi elementi te teorije so
  empiricno preverljivi in so bili preverjeni v
  številnih raziskavah.

37
Nevroze - psihoze kontinuum ali ne?
38
Osebnostna podlaga vrhunske ustvarjalnosti
39
Temeljne dimenzije in dednost
40
Heritabilnost anksioznosti in depresije

• Avtizem
• Shizofrenija, bipolarna motenost
• Koronarna obolenja
• Depresija
• Anksioznost
• Rak na prsih

• ED heritab DD
• 60 5
• 40 10
• 40 10
• 50 (h 13-30) 15
• 50 (h 23-45) 10
• 30 10

41
Razvoj v odraslem obdobju

• Podatki za Eysenckove TD
• Razlike v TD se pojavijo že v otroštvu
• Upad E, N in P od adolescence dalje (Eysenck in
  Eysenck, 1977 za angleške, Ruch, 1999 za nemške
  vzorce)
• Razlike med spoloma
• N višji pri ženskah
• P višji pri moških
• Pri E ni veliko razlik

?
?
42
Starost, spol in nacionalnost
43
Biološka podlaga temeljnih dimenzij

• E
• reaktivna inhibicija
• habitualni nivo kortikalnega vzburjenja
• I obcutljivejši za vzburjajoce dražljaje
• N
• subkortikalno vzburjenje
• vloga stresa
• P
• spol, spolni hormoni
• nevrotransmiterji
• latentna inhibicija
• visok P, shizofrenija

44
Kortikalno in subkortikalno delovanje

• Korteks
• ARAS
• Ekstravertnost
• Pozitivni afekt

45
Subkortikalni vidiki osebnosti

• Limbicni sistem
• motivacija, emocije
• Hyppocampus
• motivirano obnašanje, planiranje, kognitivno
  usmerjanje
• prostorski spomin
• Amygdala
• anksioznost, plašnost, nevroticizem družabnost
  spolnost odvisnost
• kaznovanje (am.) in nagrajevanje (nucleus
  acumbens)
• Povezanost z dimenzijo N in afektom (zlasti
  negativni)

46
Mocne strani PEN modela

• Model je univerzalen
• Model združuje deskriptivne in kavzalne aspekte
• Model se enoznacno sklada z ustrezno teorijo
  hierarhije v osebnostni strukturi
• Model je empiricno preverljiv in preverjen
• Model ima prediktivno in prakticno vrednost
• Model je parsimonicen

47
Šibke strani PEN modela

• Problematicnost faktorizacije (?)
• Model pojasnjuje premalo variance medosebnih
  razlik (?)
• Dimenzije so prevec nehomogene (zlasti E in P)
• Kavzalne razlage so še vedno zelo hipoteticne
  (kžs namesto CŽS)
• So spremembe utemeljene (prenos impulzivnosti)?

48
Literatura

• Eysenck, H. J. Eysenck, M. W. (1985).
  Personality and individual differences A natural
  science approach. (New York Plenum Press)
• Eysenck, H. J. Eysenck, S. B. G. (1964). Manual
  of the Eysenck Personality Inventory. (San Diego,
  CA Educational and Industrial Testing Service)
• Eysenck, H. J. Levey, A. (1972). Conditioning,
  introversionextraversion and the strength of the
  nervous system.(In V. D. Nebylitsyn J. A. Gray
  (Eds.), Biological bases of individual behaviour
  (pp. 206220). San Diego, CA Academic Press.)
• Eysenck, S. B. G. Eysenck, H. J. (1977). The
  place of impulsiveness in a dimensional system of
  personality description. British Journal of
  Social and Clinical Psychology, 16, 57-68.
• Fowles, D. (1987). Application of a behavioral
  theory of motivation to the concepts of anxiety
  and impulsivity. Journal of Research in
  Personality, 21, 417-435.
• Gray, J. A. (1972). The psychophysiological
  nature of introversionextraversion A
  modification of Eysenck's theory.(In V. D.
  Nebylitsyn J. A. Gray (Eds.), Biological bases
  of individual behavior (pp. 182205). San Diego,
  CA Academic Press.)
• Gray, J. A. (1981). A critique of Eysenck's
  theory of personality.(In H. J. Eysenck (Ed.), A
  model for personality (pp. 246276). New York
  Springer-Verlag.)
• Gray, J. A. (1987a). The neuropsychology of
  emotion and personality.(In S. M. Stahl, S. D.
  Iverson, E. C. Goodman (Eds.), Cognitive
  neurochemistry (pp. 171190). Oxford, England
  Oxford University Press.)
• Gray, J. A. (1987b). Perspectives on anxiety and
  impulsivity A commentary. Journal of Research in
  Personality, 21, 493-509.
• Watson, D. Clark, L. A. (1984). Negative
  affectivity The disposition to experience
  aversive emotional states. Psychological
  Bulletin, 96, 465-490.
• Watson, D. Tellegen, A. (1985). Toward a
  consensual structure of mood. Psychological
  Bulletin, 98, 219-235.
• Williams, D. G. (1990). Effects of psychoticism,
  extraversion, and neuroticism in current mood A
  statistical review of six studies. Personality
  and Individual Differences, 11, 615-630.

49
Literatura (nadalj)

• Ashton, M. C., Lee, K., Paunonen, S. V. (2002).
  What Is the Central Feature of Extraversion?
  Social Attention Versus Reward Sensitivity.
  Journal of Personality and Social Psychology,
  Vol. 83,  No. 1,  245-252.
• Larsen, R. J., Buss, D. M. (2002). Genetics
  and personality and Culture and personality. In
  Personality Psychology Domains of knowledge
  about human nature. New York McGraw-Hill.
• Depue, R. A., Collins, P. F. (1999).
  Neurobiology of the structure of personality
  dopamine, facilitation of incentive motivation,
  and extraversion. The Behavioral and Brain
  Sciences, 22, 3, 491-517.
• Lucas, R. E. in sod. (2000). Cross-Cultural
  Evidence for the Fundamental Features of
  Extraversion. Journal of Personality and Social
  Psychology, Vol. 79, No. 3, 452-468.
• Shao, L. (1997). Extraversion and positive
  affect. (Unpublished doctoral dissertation,
  University of Illinois at UrbanaChampaign)
• Watson, D. (1988). Intraindividual and
  interindividual analyses of positive and negative
  affect Their relation to health complaints,
  perceived stress, and daily activities. Journal
  of Personality and Social Psychology, 54,
  1020-1030.
• Watson, D. Clark, L. A. (1997). Extraversion
  and its positive emotional core.(In R. Hogan, J.
  Johnson, S. Briggs (Eds.), Handbook of
  personality psychology (pp. 767793). San Diego,
  CA Academic Press.)

50
Literatura (nadalj)

• Gray, J. A. (1970). The psychophysiological basis
  of introversionextraversion. Behaviour Research
  and Therapy, 8, 249-266.
• Jang, K.L., Livesley, W.J. Vernon, P.A. (1996)
  Heritability of the Big Five Personality
  Dimensions and their Facets A twin Study.
  Journal of Personality 64 576-591
• John, 0. P. (1990). The "Big five" factor
  taxonomy Dimensions of personality in the
  natural language and in questionnaires. ln L. A.
  Pervin (Ed.), Handbook of personalitv Theorv and
  researeh (pp. 66-100). New York Guilford.
• John, O. P., Angleitner, A., Ostendorf, F.
  (1988). The lexical approach to personality A
  historical review of trait taxonomic research.
  European Journal of Personality, 2, 171-203.
• McAdams, D. P. (1992). The five-factor model in
  personality A critical appraisal. Journal of
  Personality, 60, 329-361.
• McCrae, R. R., Costa, P. T., Jr. (1987).
  Validation of the five factor model of
  personality across instruments and observers.
  Journal of Personality and Social Psychology, 52,
  81-90.
• McCrae, R. R., Costa, P. T., Jr. (1989). The
  structure of interpersonal traits Wiggins's
  circumplex and the five-factor model. Journal of
  Personality and Social Psychology, 56, 586-595.
• Mershon, B., Gorsuch, R. (1988). Number of
  factors in the personality sphere Does increase
  in factors increase predictability in real-life
  criteria? Journal of Personality and Social
  Psychology, 55, 675-680.
• Musek, J. (1999). Psihološki modeli in teorije
  osebnosti. Ljubljana Filozofska fakulteta.
• Norman, W. T. (1963). Toward an adequate taxonomv
  of personality attributes Replicated factor
  structure in peer nomination personality ratings.
  Journal of Abnormal and Social Psychology, 66,
  474- 583.
• Revelle, W. (1995). Personality Processes, Annual
  Review of Psychology, 46, 295-328.
• Saucier, G. (1992). Benchmarks Integrating
  affective and interpersonal circles with the
  big-five personality factors. Journal of
  Personality and Social Psychology, 62, 1025-1035.
• Watson, D. Clark, L. A. (1997). Extraversion
  and its positive emotional core.(In R. Hogan, J.
  Johnson, S. Briggs (Eds.), Handbook of
  personality psychology (pp. 767793). San Diego,
  CA Academic Press.)
• Watson, D., Hubbard, B. (1998). Adaptational
  style and dispositional structure Coping in the
  context of the five-factor model. Journal of
  Personality, 64, 737-774.

51
Spletni viri

• http//axp1.grc.nia.nih.gov/www-psc-rrm.html
• http//pmc.psych.nwu.edu/personality
• http//www.fmarion.edu/personality
• http//www.personality-project.org/perproj/theory/
  big3.table.html
• http//www.personalityresearch.org/
• http//www.personalityresearch.org/bigfive.html
• http//www.personalityresearch.org/interpersonal.h
  tml
• http//www.ship.edu/cgboeree/eysenck.html
• http//www.ship.edu/cgboeree/peroncontents.html
• http//www.uwp.edu/academic/psychology/faculty/gur
  tman/netcirc.htm