POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI

1
POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE
OSEBNOSTI

• Podiplomski tudij psihologije

2
Razvoj osebnostnih dimenzij
3
Pregled

• Vec odprtih vpraanj
• Kdaj se oblikujejo temeljne dimenzije (TD)
• Kako poteka njihov razvoj v razlicnih starostnih
  obdobjih
• Celoivljenjski vzorci osebnostnega razvoja
• V katerih obdobjih je osebnostna struktura bolj
  in v katerih manj stabilna
• Obstaja evolucijska podlaga za oblikovanje
  temeljnih dimenzij

4
Razvoj B5 temeljni clanki

• Costa, P.T., McCrae, R.R. (1994).  Stability and
  change in personality from adolescence through
  adulthood.   (In C.F. Halverson, G.A. Kohnstamm,
  R.P. Martin (Eds.), The developing structure of
  temperament and personality from infancy to
  adulthood (pp.139150). Hillsdale, NJ Erlbaum.)
• Costa, P.T., McCrae, R.R. (1997).  Longitudinal
  stability of adult personality.   (In R. Hogan,
  J. Johnson, S. Briggs (Eds.), Handbook of
  personality psychology (pp.269290). San
  Diego,CA Academic Press.)
• McCrae, R.R. (2002).  The maturation of
  personality psychology Adult personality
  development and psychological well-being.  
  Journal of Research in Personality, 36, 307-317.
  
• Helson, R., Jones, C.J., Kwan, V.S.Y. (2002).
   Personality change over 40 years of adulthood
  HLM analyses of two longitudinal samples.  
  Journal of Personality and Social Psychology, 82,
  3.
• Helson, R., Kwan, V.S.Y., John, O.P., Jones, C.
  (2002).  The growing evidence for personality
  change in adulthood Findings from research with
  personality inventories.   Journal of Research in
  Personality, 36, 287-306.
• McGue, M., Bacon, S. Lykken, D. T. (1993).
  Personality stability and change in early
  adulthood A behavioral genetic analysis.
  Developmental Psychology, 29, 96-109.

5
Razvoj B5 okvirno

• Podatki za B5
• Okvirni razvoj osebnostnih dimenzij v teku
  ivljenja
• B5 e pri otrocih (verjetno, teave z merjenjem
  teave pri primerjanju s stanjem pri odraslih
  Zupancic, 2002)
• relativna stabilizacija dimenzij (Bloom 20 let
  McCrae Costa 30 let Field Millsap nadaljnja
  stabilizacija 69-83)
• metaanalize konsistentnosti dimenzij v
  longitudinalnih tudijah otrotvo (0,32), 30 let
  (0,55), 50 - 70 (plato okrog 0,75)

6
Razvoj TD v adolescenci

• McCrae, R. R. in sod. (2002). Personality Trait
  Development From Age 12 to Age 18Longitudinal,
  Cross-Sectional, and Cross-Cultural Analyses.
  Journal of Personality and Social Psychology,
  Vol. 83,  No. 6,  1456-1468.
• 4 letna longitudinalna tudija (12-16)
• Prerezna tudija (14-18)

7
Rezultati

• 12-16, levo fantje, desno dekleta spremembe v O

8
Mednarodne tudije

• McCrae, R. R., Costa, P. T. Jr., de Lima, M.
  P., Simões, A., Ostendorf, F., Angleitner, A. 
  (1999).Age differences in personality across the
  adult life span Parallels in five cultures. 
  Developmental Psychology, 35, 466-477.
• McCrae, R. R., Costa, P. T., Jr., Ostendorf, F.,
  Angleitner, A., Hrebickova, M., Avia, M. D.,
  Sanz, J., Sanchez-Bernardos, M. L., Kusdil, M.
  E., Woodfield, R., Saunders, P. R. Smith, P. B.
  (2000). Nature over nurture Temperament,
  personality, and life span development. Journal
  of Personality Social Psychology, Vol 78(1),
  173-186.

9
Nevroticizem skozi ivljenje (1)
Figure 1. Mean levels of Neuroticism factor score
in five cultures. T scores are based on the mean
and standard deviation of all respondents over
age 21 within each culture. a Significantly
different from German slope. b Significantly
different from Italian slope. c Significantly
different from Portuguese slope. d Significantly
different from Croatian slope. e Significantly
different from Korean slope.                     
                                                  
                          
10
Nevroticizem skozi ivljenje (2)
Figure 2. Mean levels of Neuroticism in five
cultures. T scores are based on the mean and
standard deviation of all respondents over age 21
within each culture. Error bars represent
standard errors of the means.                    
                                                  
                          
11
Ekstravertnost skozi ivljenje (1)
Figure 2. Mean levels of Extraversion factor
score in five cultures. T scores are based on the
mean and standard deviation of all respondents
over age 21 within each culture. a Significantly
different from German slope. b Significantly
different from Italian slope. c Significantly
different from Portuguese slope. d Significantly
different from Croatian slope. e Significantly
different from Korean slope.                     
                                                  
                          
12
Ekstravertnost skozi ivljenje (2)
Figure 3. Mean levels of Extraversion in five
cultures. T scores are based on the mean and
standard deviation of all respondents over age 21
within each culture. Error bars represent
standard errors of the means.
13
Odprtost skozi ivljenje (1)

• Figure 3. Mean levels of Openness factor score in
  five cultures. T scores are based on the mean and
  standard deviation of all respondents over age 21
  within each culture. 

14
Odprtost skozi ivljenje (2)

• Figure 4. Mean levels of Openness to Experience
  in five cultures. T scores are based on the mean
  and standard deviation of all respondents over
  age 21 within each culture. Error bars represent
  standard errors of the means.  

15
Prijetnost skozi ivljenje (1)
Figure 4. Mean levels of Agreeableness factor
score in five cultures. T scores are based on the
mean and standard deviation of all respondents
over age 21 within each culture. a Significantly
different from German slope. b Significantly
different from Italian slope. c Significantly
different from Portuguese slope. d Significantly
different from Croatian slope.                   
                                                  
                           
16
Prijetnost skozi ivljenje (2)
Figure 5. Mean levels of Agreeableness in five
cultures. T scores are based on the mean and
standard deviation of all respondents over age 21
within each culture. Age groups do not differ
significantly in the British and Spanish samples.
Error bars represent standard errors of the
means.                                          
                                                  
     
17
Vestnost skozi ivljenje (1)
Figure 5. Mean levels of Conscientiousness factor
score in five cultures. T scores are based on the
mean and standard deviation of all respondents
over age 21 within each culture. a Significantly
different from German slope. b Significantly
different from Italian slope. c Significantly
different from Portuguese slope. d Significantly
different from Croatian slope. e Significantly
different from Korean slope.                     
                                                  
                         
18
Vestnost skozi ivljenje (2)
Figure 6. Mean levels of Conscientiousness in
five cultures. T scores are based on the mean and
standard deviation of all respondents over age 21
within each culture. Error bars represent
standard errors of the means.                     
                                                  
         
19
Za primerjavo razvoj ENP

• Podatki za Eysenckove TD
• Razlike v TD se pojavijo e v otrotvu
• Upad E, N in P od adolescence dalje (Eysenck in
  Eysenck, 1977 za angleke, Ruch, 1999 za nemke
  vzorce)
• Razlike med spoloma
• N viji pri enskah
• P viji pri mokih
• Pri E ni veliko razlik

?
?
20
Model McCraeja in Coste

• Model osebnostnega sistema

21
Ugotovitve

• Odraslost
• Skoz ivljenje naracata vestnost in prijetnost
• Skoz ivljenje upadajo ekstravertnost, odprtost
  in nevroticizem
• Pozneja adolescenca
• tudentje pod normami za odrasle glede vestnosti
  in prijetnosti in nad normami glede nevroticizma,
  ekstravertnosti in odprtosti
• Zgodnja in zrela adolescenca
• Povecevanje odprtosti
• Trendi niso povsem jasni, prav mogocje je, da se
  nekatere komponente dimenzij razlicno razvijajo,
  kar se lahko pozna pri uporabi razlicnih lestvic,
  ki niso enako nasicene z njimi
• Oblikovanje osebnosti se stabilizira v dolocenih
  obdobjih
• V odraslosti je stabilneje kot v otrotvu,
  mladostnitvu in zelo pozni starosti
• Znotraj odraslosti so nekatera obdobja
  stabilneja (po 30. letu, po 50/60. letu)

22
Italijanska tudija

• Caprara, G. v, Caprara, M. Steca, P. (2003).
  Personality's Correlates of Adult Development and
  Aging. European Psychologist, Vol. 8,  No. 3, 
  131-147.

23
Italijanska tudija (nad.)
24
Razlage razvoja osebnosti

• Bioloka podlaga razvojnih znacilnosti
• Genetska
• Evolucijska
• Vplivi okolja in kulture
• Tam, kjer se trendi razlikujejo
• Kohortne razlike
• Soocenje teorij
• Genetska
• TD so bioloko programirane, razvijajajo se
  nekako do 30 leta, potem pa le e zelo malo ali
  nic (McCrae in Costa, 1996) (teorija mavcne
  obloge)
• Kontekstualna
• Stabilnostno jedro osebnosti je mocno genetsko
  pogojeno, spremembe pa so delno genetsko
  pogojene, a v vecji meri miljejsko (McGue in
  sod., 1993 Haan in sod., 1986)

25
Bioloka podlaga razvoja

• V prid genetskih in evolucijskih razlag govori
  predvsem univerzalnost ugotovljenih trendov (tudi
  tam, kjer najdemo vecje kulturne razlike)
• Najvecja univerzalnost pri O (ki je tudi najbolj
  dedno determinirana), najmanja pri N
• Genski vidik starostne razlike v ekspresiji
  genov
• Osebnostne dimenzije so mocno heritabilne
  (Riemann, Angleitner, Strelau, 1997 ), mnogi
  procesi pod gensko kontrolo se oblikujejo na
  tempiran nacin (Cattell, 1973)
• Vsaka dimenzija se oblikuje poligensko ( Eley
  Plomin, 1997 ) posamezni geni ali skupine genov
  se morda vkljucjejo v razlicnih casovnih obdobjih
  
• Raziskave kaejo, da so osebnostne spremembe med
  pozno adolescenco in zgodnjo odraslostjo same
  zmerno heritabilne (McGue et al., 1993)

26
Evolucijski vidik B5

• genetska in miljejska pogojenost B5
• evolucijski pomen osebnostnih dimenzij
• evolucijska vrednost dimenzij pri pomembnih
  dejavnostih
• drubena hierarhija, priblievanje partnerju,
  lov (E)
• socialne vezi, doseki (A, C)
• spoprijemanje s stresom (N)
• pridobivanje informacij (O)

27
Evolucijske razlage razvoja

• Zakaj so spremembe v osebnostnih dimenzijah
  genetsko programirane?
• Evolucijski pritiski( Buss, 1991 MacDonald,
  1995 )
• E in O sta potrebneja pri iskanju partnerja,
  morda tudi N, ki povecuje emocionalnost pri
  pridobivanju informacij
• C je potrebneji pri negi in vzgoji, A pri
  vzpostavljanju irih kontaktov in oblikovanju
  socialne mree, niji N pri obvladovanju stresov
• Odnos med drubo in osebnostjo
• Ker je osebnostni razvoj tudi genetsko
  determiniran, se mora druba morda bolj
  prilagajati osebnostni strukturi, kot obratno
  organizirana mora biti npr. tako, da bo treba
  pomembne odgovornosti prevzemati v srednji
  odraslosti, ko smo bolj vestni, stabilni in
  altruisticni (C, -N, A) (Haan et al., 1986)
• Buss, D. M. (1991). Evolutionary personality
  psychology. Annual Review of Psychology, 42,
  459-491.
• MacDonald, K. (1995). Evolution, the five-factor
  model, and levels of personality. Journal of
  Personality, 63, 523-567. Haan, N., Millsap, R.
  Hartka, E. (1986). As time goes by Change and
  stability in personality over fifty years.
  Psychologyand Aging, 1, 220-232.

28
Razlike med spoloma

• Interakcije med vplivom starosti in spola
• ENP
• Nevroticizem pri enskah po adolescenci upade,
  pri mokih bistveno manj
• Psihoticizem obratno - pri mokih po adolescenci
  upade, pri enskah upade bistveno manj
• B5
• Pri mokih viji O
• Pri enskah viji N, A, C
• Pri E razlike niso velike (v veliki ameriki
  tudiji glej nadaljevanje so nali vije
  vrednoti pri enskah)
• Upad N je pri enskah viji kot pri mokih

29
Stabilnost dimenzij skoz ivljenje

• Roberts, B. W., DelVecchio, W. F.  (2000).  The
  rank-order consistency of personality traits from
  childhood to old age A quantitative review of
  longitudinal studies.  Psychological Bulletin,
  126, 3-25.
• 152 tudij, 3217 korelacij
• Temperament in dimenzije osebnosti

30
Rezultati
31
Velika prerezna tudija

• Srivastava, S., John, O. P., Gosling, S. D.
  Potter, J. (2003). Development of Personality in
  Early and Middle Adulthood Set Like Plaster or
  Persistent Change? Journal of Personality and
  Social Psychology Vol. 84,  No. 5,  1041-1053.
• Ponovno k vpraanju je razvoj TD poloen v
  zibelko, ali se po 30. letu e lahko bistveno
  spreminja (teorija mavcne obloge)?
• Kakne so razlike med spoloma v osebnostnem
  razvoju?
• N132.515 starost 21-60
• BFI (John, Donahue Kentle, 1991).

32
Razvojni trendi in razlike med spoloma

• Razlike po 30. letu so vecje, kot bi pricakovali
  po tezi o fiksaciji v tem obdobju
• Viji pri enskah
• C, A, N, (E)
• Viji pri mokih
• O
• N in O globalno upadata, C in A naracata
• Upadanje N je bistveno vecje pri enskah
• Porast A je nelinearen (najvecji v casu nege in
  vzogje otrok)

33
Kohortne razlike

• V njih se verjetneje zrcalijo vplivi okolja in
  interakcije
• Npr. vecji vpliv
• bolje prehrane,
• medijev,
• vrstnikov,
• sprememb vzgojnega sloga
• So mlaji morda zato bolj odprti, ekstravertni in
  nevroticisticni, ter manj prijazni in vestni?
• Prerezne raziskave kohortnih razlik ne odkrijejo!

34
Vplivi okolja

• Slog negovanja in vzgojni slog
• ivljenjski dogodki
• Iskanje identitete, osamosvajanje
• Vpliv na vec TD, npr. manj A, vec N, vec 0
• Iskanje partnerja, boj za partnerja
• Vpliv na E, N, A
• Prehod v vije oblike olanja
• Vecanje O, delno tudi C
• Menjavanje okolja
• Vpliv na E
• Poroka, partnersko, druinsko ivljenje
• Vpliv na C, A
• Poklicno ivljenje
• Nas naredi ekstravertni poklic bolj E?
• Stresi
• Vplilv na N

35
Osebnostni razvoj in druba

• Osebnostni razvoj je delno dedno, delno miljejsko
  determiniran
• Tako si lahko predstavljamo, da prihaja do
  osebnostnih sprememb delno zaradi miljejskih
  pritiskov, delno zaradi prilagajanja drube danim
  genetskim razvojnim tendencam
• Tranzicija vlog iz adolescence v odraslost
  mladostniki se morajo prilagoditi pridobivanju
  informacij, vrstnikemu uveljavljanju,
  tekmovanju, iskanju partnerstva odrasli se
  morajo prilagoditi vzdravanju partnerskih in
  drugih odnosov, odgovornostim, skrbi za kariero
  in druino, kooperativnosti na mnogih podrocjih
• Zato upad O, E in N in porast A in C v tem prehodu

OSEBNOST
DRUBA
36
Razvojni trendi in faceti TD

• Padec N v odraslosti
• Posledica naracanja dobrega pocutja?
• Upada obcutij odtujenosti?
• Naracanja samokontrole?
• Boljih strategij soocanja?
• Padec E v odraslosti
• Upadanje druabnosti (sociabilnosti), manj
  interesa po novih stikih in znanstvih?
• Manj tenje po stimulaciji?
• Padec O v odraslosti
• Stabilizacija ivljenjskih okolicin, manj
  sprememb?
• Vec rutine, navad?
• Manj potrebe po pridobivanju novih informacij?
• Naracanje A v odraslosti
• Naracanje konformnosti?
• Naracanje topline in ljubeznivosti, vec interesa
  za poglavljanje stika z blinjimi?
• Upadanje socialne kriticnosti?
• Naracanje C v odraslosti
• Naracanje storilne naravnanosti in
  perfekcionizma?
• Naracanje kompetentnosti?

37
Moderatorji osebnostnega razvoja

• Socialna zaelenost (tudi sama z leti naraca)
• Borkenau, Ostendorf (1992) moderatorski ucinek
  le pri N od B5
• Privatno samozavedanje, osebna agentnost,
  samoopozarjanje (McCrae, 1993 ni nael
  signifikantnih ucinkov)

38
Dodatna literatura

• Bergeman, C.S., et al. (1993) Genetic and
  Environmental effects on openness to experience,
  agreeableness, and conscientiousness an adoption
  twin study. Journal of Personality 61, 159-179.
• Costa, P. T., McCrae, R. R. (1997).
  Longitudinal stability of adult personality. In
  R. Hogan, J. Johnson, S. Briggs (Eds.),
  Handbook of personality psychology (pp. 269-285).
  San Diego Academic Press.
• Costa, P. T., Jr., McCrae, R. R. (1995). Solid
  ground in the wetlands of personality A reply to
  Block. Psychological Bulletin, 117, 216-220.
• Jang, K.L., Livesley, W.J. Vernon, P.A. (1996)
  Heritability of the Big Five Personality
  Dimensions and their Facets A twin Study.
  Journal of Personality 64 576-591
• Revelle, W. (1995). Personality Processes, Annual
  Review of Psychology, 46, 295-328.
• Watson, D., Hubbard, B. (1998). Adaptational
  style and dispositional structure Coping in the
  context of the five-factor model. Journal of
  Personality, 64, 737-774.

39
Spletni viri

• http//axp1.grc.nia.nih.gov/www-psc-rrm.html
• http//pmc.psych.nwu.edu/personality
• http//www.fmarion.edu/personality
• http//www.personality-project.org/perproj/theory/
  big3.table.html
• http//www.personalityresearch.org/
• http//www.personalityresearch.org/bigfive.html
• http//www.personalityresearch.org/interpersonal.h
  tml
• http//www.ship.edu/cgboeree/eysenck.html
• http//www.ship.edu/cgboeree/peroncontents.html
• http//www.uwp.edu/academic/psychology/faculty/gur
  tman/netcirc.htm