Izbrana poglavja iz etologije

1
Izbrana poglavja iz etologije

• prof. dr. I. ŠTUHEC
• Univerza v Ljubljani
• Biotehniška fakulteta
• Oddelek za zootehniko

2
Temeljni pojmi

• Agresivna grožnja - grožnja z agresivnim
  znacajem nasprotje je defenzivna grožnja.
• Alomimeticno obnašanje - prenos razpoloženja,
  usklajenost obnašanja v skupini.
• Altruizem - skrb za drugega, npr. ostarele
  odrasle ali pa še nebogljene mladice (v primeru
  oskrbe mladicev tudi epimeleticno obnašanje).
• Ambivalentno o. - obnašanja, ki so posledica dveh
  popolnoma razlicnih motivacij npr. napad in beg
  (tudi konfliktno obnašanje).

3
Temeljni pojmi

• Borbe med vrstniki - (turnirska borba, borba
  rivalov) prirojen, po trdnih pravilih potekajoc,
  neškodljiv nacin bojevanja, usmerjen proti
  sovrstnikom. Nasprotje je poškodbena borba.
• Dominantni rang - vrstni red v skupini živali,
  ki se zacne z dominantno ? (alfa) živaljo in
  konca z najbolj podrejeno ? (omega) živaljo.
• Dresura - s pomocjo pozitivnih in negativnih
  ojacevalcev predstavlja ucenje pod prisilo.

4
Temeljni pojmi

• Credni nagon - socialni nagon, ki vodi pri
  nekaterih živalih do združevanja vrstnikov in
  zahteva ustrezno obnašanje (npr. držati se
  dominantnega ranga).
• Epimeleticno obnašanje - oskrba mladicev.
• Et-epimeleticno obnašanje - obnašanje mladicev,
  ki sproži epimeleticno obnašanje.
• Etologija - veda o vrstam specificnemu obnašanju
  (ugodno pocutje živali). S skrbjo za etiko reje
  skrbi tudi za zašcito živali.

5
Temeljni pojmi

• Etogram - repertoar ali katalog obnašanja neke
  vrste.
• Fiziologija obnašanja - veda o fizioloških
  osnovah obnašanja.
• Frustracija - obcutek, ki ga ima osebek, ko ni
  mogel zadovoljiti tiste potrebe, ki jo je glede
  na pogoje okolja pricakoval.
• Funkcionalni krog - obnašanja z enakim ali
  podobnim ucinkom, npr. zauživanje krme, socialno
  obnašanje, razmnoževanje.....

6
Temeljni pojmi

• Grozece obnašanje - prirojeno izražanje živali,
  ki kaže na pripravljenost za borbo in naj
  nasprotnika splaši.
• Igrivo obnašanje - izvajanje neke dejavnosti brez
  cilja posebej pri mladih živalih sesalcev in
  pticev. Služi tudi spoznavanju lastnih
  sposobnosti gibanja in zbiranju izkušenj.
• Imponirajoce obnašanje - obnašanje, ki vpliva na
  rivale istega spola zastrašujoce, za osebke
  nasprotnega spola pa je privlacno.

7
Temeljni pojmi

• Individualna razdalja - najmanjša razdalja med
  osebki iste vrste.
• Infanticid - ubijanje potomstva in žretje lastnih
  mladicev (kronizem - starši žrejo lastne mladice
  zaradi hudih motenj v okolju).
• Infantilizem - pojav otrocjega obnašanja pri
  odraslih živalih, posebej v povezavi z dvorjenjem
  in kot pomiritvene kretnje.
• Kolesarska reakcija - klanjanje navzgor, teptanje
  navzdol.

8
Temeljni pojmi

• Klasicno pogojevanje - kombinacija naravnega
  dražljaja s signalom, ki po dolocenem številu
  ponovitev sam sproži reakcijo (pogojni refleks).
  (primer Pavlov poskus s psi).
• Kljucni dražljaj - dražljaj, ki sproži doloceno
  obnašanje.
• Kontaktno obnašanje - služi zašciti pred
  podhladitvijo, tvorbi parov oziroma skupin in
  vzreji mladicev (nasprotno se obnašajo distancne
  živali).

9
Temeljni pojmi

• Kontakti pozdrav - stisk roke, nazonazalni,
  nazoanalni, nazogenitalni pozdrav.
• Kriticna razdalja - razdalja, ki jo moramo
  prekoraciti, da se bežeca žival obrne in preide v
  napad.
• Linearni rang - linearna socialna hierarhija.
• Markiranje z dišecimi snovmi - oznacevanje z
  urinom, blatom, izlocki feromonskih žlez za
  sporazumevanje znotraj vrst. Obstaja tudi opticno
  in akusticno markiranje.

10
Temeljni pojmi

• Motnja v obnašanju (anomalija v obnašanju) -
  obnašanje, ki po pogostosti ali po poteku odstopa
  od vrsti specificnega obnašanja.
• Nagon - Apetenca - nagnjenost k izvajanju nekega
  opravila, pri katerem se porabi akcijsko
  specificna energija.
• Oblikovanje (Prägung, imprinting) - skoraj
  ireverzibilen pojav, ki poteka v senzibilni fazi
  zgodnje mladosti skozi proces pridobivanja znanja
  iz specificnega okolja.

11
Temeljni pojmi

• Obnašanje - gibanje ali drža telesa kot tudi od
  zunaj ugotovljivi ucinki kontrakcij mišic
  (menjava barve, oglašanje, vonji).
• Obvladovanje situacije - habituacija je
  pojemajoca pripravljenost ene živali na
  ponovljeni dražljaj, ki se je pokazal kot
  neškodljiv. Nasprotje od habituacije je
  preobcutljivost.
• Ontogeneza obnašanja - pre-in postnatalen razvoj
  obnašanja osebka.

12
Temeljni pojmi

• Operantno pogojevanje - spontana reakcija je
  kombinirana s pokritjem neke potrebe pri cemer se
  žival nauci izvajati dolocena gibanja.
• Otrocja oblika - kombinacija telesnih lastnosti
  pri mladicih, ki pri primatih in cloveku sproži
  obnašanje negovanja kot tudi ugodno pocutje.
• Podrejena drža - prirojene oblike obnašanja
  podrejenosti pri mnogih živalih z izpostavljanjem
  ranljivih delov telesa (grlo) in odvracanjem
  orožja (zobje, rogovi).

13
Temeljni pojmi

• Podrocje aktivnosti - podrocje na katerem se
  posameznik ali skupina redno zadržuje, ni pa
  branjeno kot revir.
• Prazno opravilo - opravilo brez ustreznega
  objekta (pri visoki specificni pripravljenosti
  organizma in pri nizkem pragu za doloceno
  obnašanje).
• Preskocno obnašanje - obnašanje, ki ga žival
  pricne kot preskok iz drugega obnašanja in v
  doloceni situaciji ni smiselno.

14
Temeljni pojmi

• Pripravljenost na opravilo - verjetnost, s katero
  nastopi neko obnašanje pod dolocenimi pogoji
  odvisna je od notranjega stanja in od zunanjih
  dražljajev (tudi motivacija, razpoloženje, sla,
  nagon).
• Prirojeno - organizem ima doloceno lastnost takoj
  po rojstvu ali pa ta nastopi po dolocenem casu
  ontogenetskega zorenja.
• Pridobljeno - nauceno zaporedje gibov (npr. pitje
  mleka iz steklenic pri sinicah).

15
Temeljni pojmi

• Razdalja bega - razdalja, ki jo mora ena žival
  ali clovek prekoraciti, da se druga odloci za
  beg.
• Raziskovalno obnašanje - obnašanje, s katerim
  žival spozna za svojo orientacijo potrebno
  strukturo okolja.
• Reaferencni princip - sprejem dražljaja po
  aferentnih poteh v centralni živcni sistem,
  analiza in pošiljanje povelj po eferentnih poteh
  v razlicne dele telesa.

16
Temeljni pojmi

• Revir - ozemlje, na katerem žival opravlja
  doloceno dejavnost.
• Senzibilno obdobje - obdobje na zacetku življenja
  v katerem lahko pride do oblikovanja.
• Sprožilec - izraz telesa ali sprememba v
  obnašanju, ki pri vrstnikih spodbudi doloceno
  obnašanje (prirojeni sprožilni mehanizem).
• Stereotipija - dolgotrajno ponavljanje neke
  oblike obnašanja (stereo - cvrst, tipos - vzorec).

17
Temeljni pojmi

• Tradicija - prenašanje individualno pridobljenih
  lastnosti obnašanja in sposobnosti znotraj iste
  ali naslednje generacije preko procesov ucenja.
  Tako je iznašel rdecelicni makak na japonskem
  otoku Koshima leta 1953 umivanje krompirja, s
  katerim so ga krmili. Leta 1962 je to pocelo 3/4
  odraslih makakov.
• Trial and error - ena izmed osnovnih oblik
  ucenja, sprva brez vpogleda v funkcionalne
  povezave naucenega, ampak nakljucno.

18
Temeljni pojmi

• Žival voditeljica - osebek pri visoko razvitih, v
  skupinah živecih živalih, ki vodi in usmerja
  selitev v življenjskem prostoru (npr. odrasli
  samec pri grivastih pavijanih, stare samice pri
  slonih). Hodi avtomaticno na celu skupine.
• Zašcita živali - najvec lahko storimo za zašcito
  živali, ce jim omogocimo ugodno pocutje (animal
  welfare).

19
FIZIOLOGIJA OBNAŠANJA

• Nevroetologija
• Vpliv hormonov na obnašanje
• Feromoni in obnašanje

20
Struktura živcevja

• Živcni sistem pri vretencarjih
• možgani in hrbtenjaca,
• mali možgani povezani s hrbtenjaco,
• bazalni živci povezani z možgani,
• vmesni možgani (talamus, epitalamus, metatalamus,
  hipotalamus),
• limbicni sistem s povezovalno funkcijo,
• talamo-kortikalni sist. (senz. in mot. ž.).

21
DVA TIPA ŽIVCEV
Makronevroni
Mikronevroni
22
Osnove kemicnega prenosa dražljajev v
nevroetologiji

• Reakcija na specificne transmiterje s
  spreminjanjem propustnosti membrane na nekatere
  ione (Na, Cl-, K, Ca2),
• Prevajanje elektricnih impulzov,
• Povezovanje s postsinapticnimi celicami s
  procesom sinapticnega prenosa impulzov.

23
Sinapticne povezave med živci
24
Prenos impulza preko sinapse
25
Tipi transmiterjev
Nevropeptidi (vec kot 25)
Acetilholin
Biogeni amini- dopamin- norepinefrin-
serotonin- histamin
Aminokisline- GAMK- glicin- glutamin
26
Delovanje transmiterjev
27
Organizacija živcnega sistema

• Centralni živcni sistem (možgani, hrbtenjaca,
  bazalni živci, vmesni možgani, mali možgani,
  limbicni sistem, ..)

• Periferni živci
• Aferentni ali senzoricni,
• Eferentni ali motoricni.

28
Možgani in senzoricni centri

• Somaesteticni center (za tip),
• Vizualni center (za vid),
• Avditorni center (za sluh),
• Olfaktoricni center (za vonj in okus).

29
Limbicni sistem

• Povezuje mnoge aferentne in eferentne poti,
• Pomembno vlogo ima v emocionalnem obnašanju
  (strategija),
• Odgovoren je za vodenje tistih oblik obnašanja,
  ki zagotavljajo preživetje,
• Vzpodbuja eno obliko obnašanja in zavira druge,
• vzdržuje homeostazo (feedback regulacija).

30
Bazalni živci

• Sestavljeni so iz štirih funkcionalnih enot
• Substantia striatum,
• Substantia nigra,
• Substantia pallidum,
• Subtalamic nukleus,
• Pomembni so za vodenje gibanja!
• Pri motnjah v delovanju so nenormalni gibi!

31
Hipotalamus

• Živci povezani v jedra delujejo kot vezja v
  racunalniku,
• Analizira informacije in pošilja povelja v
  razlicne dele telesa,
• Pomembno vpliva na delovanje hipofize,
• Vzdrževanje homeostaze (regulacija).

32
Avtonomni živcni sistem

• Vzdraženje povzroci izboljšanje obcutljivosti
  olfaktoricnih, taktilnih in slušnih cutil,
• Vkljucen je v agonisticno obnašanje, aktih za
  ohranitev, komfortno obnašanje, v socialne
  situacije in v priprave za prihodnje okolišcine,
• Hrbtenjaca ima pomembno vlogo pri refleksnih
  mehanizmih (praskanje z okoncinami).

33
Motnje v delovanju živcnega sistema

• Na delovanje živcnega sistema lahko motece
  vplivajo motnje v delovanju endokrinega sistema,
  npr.
• povecana koncentracija kortikosteroidov vpliva
  na depresivno obnašanje,
• porušeno razmerje med dopaminom in
  nor-epinefrinom vodi v blaznost (uspešni
  medikamenti so blokatorji dopamin receptorjev).

34
Vpliv hormonov na obnašanje

• Hipotalamus ima poleg funkcije živcnega centra
  tudi funkcijo žleze z notranjim izlocanjem, ker
  izloca releasing in inhibitor faktorje
• GRF vpliva na adenohipofizo in izlocanje LH in
  FSH,
• CRF vpliva na adenohipofizo in izlocanje ACTH.

35
Vpliv hormonov na obnašanje

• Adenohipofiza ali pr. reženj hipofize izloca
• TSH deluje na šcitnico in izlocanje tiroksina,
• ACTH deluje na skorjo adrenalne žleze in
  izlocanje kortikosteroidnih hormonov,
• LH deluje na jajcnike in testese ter izlocanje
  estrogenov in androgenov,
• FSH deluje na produkcijo gamet,
• Prolaktin deluje na mlecno žlezo in mat. o..

36
Vpliv hormonov na obnašanje

• Nevrohipofiza ali zadnji reženj hipofize izloca
• Oksitocin deluje na krcenje gladkih mišicnih
  vlaken,
• Vazopresin izboljša sposobnost pomnenja in
  ucenja, pomembna pa je tudi vloga pri povratni
  resorbciji vode in Na iz primarnega urina v
  ledvicah (s tem pomembno uravnava krvni pritisk,
  izlocanje urina, pitje, ..).

37
Vpliv hormonov na obnašanje

• Epifiza izloca melatonin, ki vpliva na pojav
  ciklicnih in sezonskih pojavov pri živalih.
• Šcitnica izloca tiroksin (T-3, T-4), ki vpliva na
  metabolizem in s tem na obnašanje, povezano z
  zagotavljanjem energije.
• Testesi izlocajo testosteron, ki delno vpliva na
  libido in na agresivnost v konkurenci za spolnega
  partnerja.

38
Vpliv hormonov na obnašanje

• Ovariji izlocajo vec skupin hormonov
• Estrogeni vplivajo na pojav gonjenja in
  materinsko obnašanje po porodu,
• Gestageni zadržujejo rast in razvoj foliklov v
  casu brejosti in s tem vplivajo na obnašanje
  tako, da se ne pojavljajo vec znaki gonjenj
  (varuh brejosti) po porodu vplivajo na
  materinsko obnašanje.

39
Vpliv hormonov na obnašanje

• Placenta (posteljica) izloca vec skupin hormonov
• Estrogeni,
• Progesteron,
• ß - endorfin, ki služi kot blokator bolecine pri
  porodu.

40
Vpliv hormonov na obnašanje

• Skorja adrenalne žleze izloca vec hormonov
• Kortizol je najpomembnejši glukokortiko-steroid
  pri govedu, prašicih in cloveku,
• Kortikosteron je najpomembnejši
  gluko-kortikosteroid pri glodavcih in perutnini,
• Aldosteron je najpomembnejši mineral-kortikosteroi
  d.

41
Vpliv hormonov na obnašanje

• Sredica adrenalne žleze izloca adrenalin in
  noradrenalin,
• s tema hormonoma pripravi žival na vecjo telesno
  aktivnost (poveca krvni pritisk, pulz, frekvenco
  dihanja, nivo krvnega sladkorja in s tem omogoci
  uspešnejšo borbo ali beg).

42
Vpliv feromonov na obnašanje

• Feromoni so snovi, ki jih oddaja ena žival, da bi
  dala informacije drugim živalim preko
  olfaktoricnih cutil,
• so lahko povsem normalne telesne snovi (urin,
  blato, slina),
• so lahko izlocki posebnih hormonskih žlez,
• pri zaznavanju feromonov je pomemben jakobsonov
  organ.

43
Lokacija feromonskih žlez
44
VPLIVI OKOLJA NA ENDOKRINI SISTEM

• (Z NEPRIMERNIM OKOLJEM POVZROCENE MOTNJE)

45
Splošni prilagoditveni sindrom (SPS)
CŽS (HIPOTALAMUS)
DRAŽLJAJI
CRF
Adenohipofiza
ACTH
Skorja adrenalne žleze
Sredica adrenalne žleze
Glukokortikosteroidi
REAKCIJA PRILAGODITVE (atrofija limfnih organov,
sprememba krvi - leukociti- holesterol-dušicne
spojine-sladkor, ciri na prebavilih, .)
Adrenalin in noradrenalin
MEHANIZEM BORBE IN BEGA (krvni sladkor, krvni
pritisk, dihanje tonus mišic, obcutljivost
živcevja)
46
Dolgotrajna izpostavljenost glukokortikosteroidom

• poveca se nevarnost raka,
• zmanjša se sposobnost organizma za tvorbo
  protiteles (imunosupresija).

47
Pogosta izlocanja kateholaminov (adrenalin,
noradrenalin)

• pogostejša obolenja ožilja zaradi povecane
  koncentracije plazminih trigliceridov
  (ateroskleroza)
• posebej so prizadeti osebki z zožanimi
  koronarnimi arterijami (angina pectoris), ker
  kateholamini povecajo puls in pride do
  pomanjkanja kisika v muskulaturi srca.

48
Vpliv podhranjenosti

• ovira duševni razvoj,
• ovira telesni razvoj, predvsem gonad, adrenalne
  žleze in šcitnice,
• pri kratkotrajni podhranjenosti se poveca skorja
  adrenalne žleze in izlocanje kortikosteroidov.

49
Vpliv prenažrtosti

• pojav reproduktivnih motenj,
• pojav sladkorne bolezni,
• na beljakovinah bogata hrana pospešuje izlocanje
  STH,
• na ogljikovih hidratih bogata hrana zavira
  izlocanje STH.

50
Vpliv krme z vsebnostjo škodljivih snovi

• krma z veliko kolicino tireostatikov (zelje,
  oljna repica, ogršcica, ohrovt, manioka) povzroca
  golšavost,
• krma z rastlinskimi estrogeni (vrste trifolium,
  medicago) lahko privede do plodnostnih motenj,
• enako deluje krma s pesticidi (DDT, ) ti v
  jetrih aktivirajo encime za razgradnjo steroidnih
  hormonov.

51
Vpliv svetlobe

• svetloba ima pomemben vpliv na razmnoževanje
  predvsem pri pticih,
• pri nekaterih vrstah vpliva na pojav paritvene
  sezone,
• deluje preko oci in vidnega živca na epifizo in
  izlocanje melatonina.

52
Vpliv mraza

• mraz poveca izlocanje kateholaminov, predvsem
  noradrenalina, TSH in tiroksina,
• mraz zmanjša izlocanje vazopresina in s tem
  poveca izlocanje urina
• v hladnem okolju se poslabša libido pri samcih.

53
Vpliv vrocine

• vrocina vpliva na povecano izlocanje vazopresina
  in aldosterona,
• zmanjša kolicino izlocenega urina,
• pri visoki vrocini je motena reproduktivna
  sposobnost

54
Vpliv nikotina

• poveca izlocanje kateholaminov (pri kadilcih je
  dnevno izlocanje za 100 vecje kot pri
  nekadilcih) in s tem povecan pulz, krvni pritisk,
  koncentracija prostih mašcobnih kislin
  (ateroskleroza) in sladkor v krvi
  (hiperglikemija),
• vecja koncentracija adrenalina poveca izlocanje
  ACTH in glukokortikosteroidov.

55
Vpliv kofeina

• vpliva na povecano izlocanje adrenalina,
• deluje podobno kot nikotin.

56
Vpliv alkohola

• pri kronikih kot pri slucajnih pivcih poveca
  velika koncentracija alkohola (gt 1 promil v krvi)
  izlocanje kateholaminov, pri slucajnih pivcih
  poveca tudi izlocanje kortizola,
• dolgotrajno uživanje alkohola zmanjša izlocanje
  testosterona za 20 do 50.

57
Vpliv marihuane

• šestmesecno drogiranje z marihuano je zmanjšalo
  izlocanje testosterona za 50,
• povzroca tudi oligospermijo in impotenco.

58
BIOLOGIJA OBNAŠANJA

• MEHANIZEM OBNAŠANJA ŽIVALI

59
CŽS (ANALIZA)
SENZORICNI ŽIVCI
MOTORICNI ŽIVCI
MIŠICE
ELEKTRICNI IMPULZ
ŽLEZE Z NOTR.. IZLOCANJEM
CUTNI ORGANI
ŽLEZE Z ZUN. IZLOCANJEM
DRAŽLJAJ
DRAŽLJAJ
OBNAŠANJE ŽIVALI
DRAŽLJAJ
60
POMEN KLJUCNIH DRAŽLJAJEV NA OBNAŠANJE ŽIVALI
PADEC NAGONSKO SPECIFICNE ENERGIJE
KLJUCNI DRAŽLJAJ
INSTIKTIVNO DEJANJE
PRIROJENI SPROŽILNI MEHANIZEM
SPECIFICNA PRIPRAVLJENOST ORGANIZMA
DEJAVNIKI CŽS
HORMONI
NOTRANJA CUTILA
61
SPECIFICNA PRIPRAVLJENOST ORGANIZMA IN DRAŽLJAJNI
PRAG
SPECIFICNA PRIPRAVLJENOST ORGANIZMA
DRAŽLJAJNI PRAG
62
SPECIFICNA PRIPRAVLJENOST ORGANIZMA IN DRAŽLJAJNI
PRAG
SPECIFICNA PRIPRAVLJENOST ORGANIZMA
DRAŽLJAJNI PRAG
63
SPECIFICNA PRIPRAVLJENOST ORGANIZMA IN DRAŽLJAJNI
PRAG
SPECIFICNA PRIPRAVLJENOST ORGANIZMA
DRAŽLJAJNI PRAG
64
LORENZOVPSIHOHIDRAVLICNI MODEL OBNAŠANJA
65
IZKUŠNJE

• Izkušnje so duševni konstrukti kot rezultat
  dogodkov v okolju in v telesu samem,
• Nekatere izkušnje pridobi žival zelo hitro, za
  druge pa rabi veliko casa,
• Obstojece izkušnje so ne glede na dejstvo, ali
  jih žival uporablja ali ne, za daljši cas
  spravljene v možganih.

66
UCENJE

• Ucenje je sprememba v možganih, ki vpliva, da se
  obnašanje živali kot posledica informacije izven
  možganov prilagaja za dlje kot nekaj sekund,
• Živali, ki so imele vecjo sposobnost ucenja so
  imele tudi vec potomcev (preživetje!),
• Živali se hitreje naucijo neprijetnih, kot
  prijetnih dražljajev.

67
UCENJE

• Obvladovanje položaja (habituacija) je
  privajenost na nek dražljaj je varcevanje z
  energijo (žival ne izvaja nekega obnašanja, ce ni
  potrebno) hitreje poteka, ce se doloceni dogodki
  ponavljajo v rednih in kratkih razmakih in
  pocasneje, ce so razmaki neredni in daljši.
• Preobcutljivost

68
PRAKTICNI VIDIKI HABITUACIJE

• Priprava živali za dolocena opravila
• molža krav,
• pripušcanje,
• vodenje živali na razstavah,
• vprega, sedlanje, jahanje,
• nenadna sprememba v nacinu krmljenja (nov krmilni
  voz, neznana krma, ...).

69
VPLIVI OKOLJA NA UCENJE

• Spremembe v okolju služijo kot pozitivni ali
  negativni ojacevalci
• Pozitivni ojacevalci povecajo verjetnost, da bo
  žival storila želeno dejanje (hrana, voda,
  ustreznejša temperatura, socialni-, seksualni
  partner, možnost raziskovalnega obnašanja),
• Negativni ojacevalci zmanjšajo verjetnost, da bo
  žival nekaj storila (bolecina, strah, ...).

70
POGOJEVANJE

• Znani sta dve obliki pogojevanja
• Klasicno pogojevanje (Pavlov poskus s psi, spust
  mleka pri molznicah, ko zaslišijo glasove
  molzacev, ki se pripravljajo na molžo),
• Operantno pogojevanje (Skinnerjeva kletka,
  uporaba transponderjev in elektronskih krmilnih
  postaj).

71
UCENJE ŽIVALI V MLADOSTI

• Z ozirom na to kako razvite pridejo živali na
  svet, jih delimo v dve skupini
• begavi mladici so dobro razviti (precocialne
  vrste),
• golici so še zelo nebogljeni (altricialne vrste),
• mlade živali se ucijo ena od druge,
• najpomembnejše je ucenje od svojih mater.

72
MOTIVACIJA

• Motivacija je proces v možganih, ki odloca,
  katere etološke in fiziološke spremembe se bodo
  izvršile v dolocenem casu,
• Razlicna motivacija razvrsti etološke lastnosti v
  zaporedje od najpomembnejše do najmanj pomembne
  lastnosti (rating).

73
VZROKI MOTIVACIJE

• informacije o okolju, ki jih dobi žival preko
  cutil in se prenesejo v CZS,
• informacije o stanju v telesu (pomanjkanja),
• drugi vidiki življenja živali (prisotnost
  spolnega partnerja, prisotnost nevarne roparice,
  srbenje kože, .....),
• hormonalni status,
• predhodne izkušnje živali.

74
MOTIVACIJSKO STANJE

• Primer motivacije za pitje
• informacije o stanju telesnih tekocin,
• informacija o suhem gobcu (preko cutil),
• izkušnje o ritmu, ki ima v dolocenem casu
  predvideno pitje,
• drugi centri CŽS kažejo, da žival ni mogla piti v
  dolocenem casu.

75
MOTIVACIJSKO STANJE

• motivacijsko stanje je kombinacija vseh vzrocnih
  dejavnikov, vsak od njih lahko sodeluje z drugim,
• motivacijsko stanje je položaj živali v
  vecdimenzionalnem prostoru vzrocnih dejavnikov.
• Lorenzov model ne ustreza vedno, ker vse akcije
  niso plod akumuliranega potenciala.

76
MERJENJE MOTIVACIJE

• Direktnih metod merjenja motivacije ni, zato se
  poslužujemo indirektnih metod
• fiziološke meritve (krvi sladkor, hormoni),
• opazovanje obnašanja živali,
• meritve aktivnosti možganov,
• operantne metode, ....

77
SISTEMI VODENJA MOTIVACIJE

• Za obstoj osebka je pomembno delovanje
  homeostatskih ali regulacijskih sistemov
• "feedback" (akcija po spremembi obicajno
  fiziološki sistemi regulacije),
• "feed forward" (akcija pred spremembo mnogi
  etološki sistemi regulacije).
• za uspešno regulacijo je pomembno, da lahko žival
  dogodke predvidi!!!

78
RITMI OBNAŠANJA

• cirkadiani ali dnevni ritem je endogeno vodeno
  zaporedje dejavnosti, usklajeno z ritmom dan -
  noc,
• diurnalni ritem, ce je razmerje med dnevom in
  nocjo 1212 ur,
• cirkalunarni ali lunin, semilunarni (14 dnevni)
  in septadiani ritem (7 dnevni) ritem,
• cirkanualni ali letni ritem.

79
RITMI OBNAŠANJA

• estricni ciklus pri nekaterih poliestricnih
  vrstah živali (govedo, bivoli, prašici, konji,
  koze (?), imajo 21-dnevni estricni ciklus, ovce
  pa 16-17 dnevnega).