USTAVNO PRAVO SLOVENIJE - PowerPoint PPT Presentation

Loading...

PPT – USTAVNO PRAVO SLOVENIJE PowerPoint presentation | free to download - id: 834a4e-ZTdmM



Loading


The Adobe Flash plugin is needed to view this content

Get the plugin now

View by Category
About This Presentation
Title:

USTAVNO PRAVO SLOVENIJE

Description:

... republika: ef dr ave je predsednik, je voljen, ima ... v okviru ustavnega spora razveljavitev dolo b ZKP in ZP o PPU oz. TPU PARLAMENT ... – PowerPoint PPT presentation

Number of Views:12
Avg rating:3.0/5.0
Slides: 44
Provided by: Apol58
Learn more at: http://shrani.si
Category:

less

Write a Comment
User Comments (0)
Transcript and Presenter's Notes

Title: USTAVNO PRAVO SLOVENIJE


1




  • USTAVNO PRAVO SLOVENIJE
  • STRUKTURA IN VSEBINA PREMETA
  • Pravoznanstvo z ustavnim pravom
  • ?
  • PRAVOZNANSTVO ? znacilnosti, zgod. razvoj,
    družbena vloga itd modernega prava /
  • temeljne prvine pravnega reda RS
  • USTAVNO PRAVO (SLOVENIJE) ? ustavna ureditev RS
  • temelji državne ureditve clovekove pravice in
    temeljne svobošcine
  • CPTS so vkljucene v poseben
    predmet v predmetniku 2. letnika

2




  • USTAVNO PRAVO KOT PRAVNA PANOGA ?
  • skupek pravnih pravil ki urejajo materio
    constitutionis
  • tradicionalna, ena najstarejših, pozitivnopravna,
    temeljna pravna panoga
  • povezanost z ostalimi PP (upravno, kazensko,
    civilno, delovno, mednarodno itd.)
  • USTAVNO PRAVO KOT PRAVNA
    VEDA ?
  • družboslovna in specificna pravna veda
  • predmet /vsebina vede
    ? materia constitutionis
  • temelji državne ureditve/pravnega sistema CPTS
    (tudi ustavno-revizijski postopek itd.)
  • normativno dejansko
  • metode ustavnega prava ? normativna, primerjalna,
    zgodovinska, sociološka/politološka

3




  • USTAVA

  • ?
  • pojem ? izhaja iz lat. besede constitutio
    (antika, srednji vek, absolutna monarhija,
  • ideja družbene pogodbe, konstitucionalizem ...)
    ustava v formalnem in materialnem pomenu
  • lastnosti ustave ? pravni akt najvišje veljave
    politicni akt / izrazitejša abstraktnost,
    splošnost in
    izhodišcnost ustavnih pravil (programske norme!)
    / poseben postopek za spremembo
  • klasifikacija ustav ? pisana-nepisana,
    kodificirana-nekodificirana, toga-gibka
  • zgradba ustave ? preambula (uvod v ustavo,
    razlogi, cilji in nacela, zgod. temelji, CP itd.)
  • normativni
    del (cleni poglavja)
  • dodatki
    (aneksi) in amandmaji (SLO ustavni zakoni!)
  • tvarina ustave ? materia constitutionis (CPTS
    so izjemoma v posebnem dokumentu)
  • splošno
    in/ali podrobnejše urejanje
  • sprejem in spreminjanje ? težnja po trajnosti a
    brez spreminjanja ne gre
  • kompromis med stabilnostjo in realnostjo se
    odraža v ustavnorevizijskem postopku ?

4




  • TVARINA IN ZGRADBA USTAVE RS

  • ?
  • tvarina ? klasicna tvarina (standardna ustavna
    materija)
  • splošne dolocbe (TN, dolocbe o obliki vladavine,
    politicnega sistema, organizacije oblasti, dr.
    ured.)
  • katalog CPTS državna
    ureditev
    ustavnorevizijski postopek
  • ustavna pravila potrebujejo zakonsko
    konkretizacijo (izjeme!)
  • zgradba ? preambula (neobvezujoca, splošna in
    nacelna, razlogi za sprejem, vred. izhodišca)
  • normativni del (174 clenov,
    10 poglavij, splošne dolocbe o obliki in
    kakovosti države,
  • CPTS, gospodarska in
    socialna razmerja, državna ureditev, lokalna
    samouprava,
  • javne finance, obramba
    države, ustavnost in zakonitost, postopek za
    spremembo,
  • prehodne in koncne dolocbe
  • PAZI naslovi clenov v nekaterih primerih
    delno oz. nepopolno izražajo vsebino clenov
  • ustavni zakon za izvedbo ustave
  • POSTOPEK ZA SPREMEMBO USTAVE RS

  • ?
  • ustavo spreminja DZ, dvofazni postopekneobvezna
    faza, predlog za zacetek postopka

5




  • SPLOŠNE DOLOCBE USTAVE RS

  • ?
  • prvih 13 clenov, zlasti oblika in kakovost SLO
    države, nekatere dolocbe so programske norme
  • ali definicije, nekatere so zaokrožena
    celota nekatere pa izhodišca za druge ustavne
    norme
  • demokraticna republika ? ta norma ni podrobneje
    opredeljena, doloca obliko politicnega sistema
  • in obliko vladavine, demokracija razmerje med
    oblastjo in ljudstvom, implicira vrsto ustavnih
    institutov nacel in dolocb ljudska
    suverenost-neposredna in posredna demokracija,
    politicni pluralizem, CPTS, varstvo manjšin ipd.,
    republika šef države je predsednik, je voljen,
    ima omejen mandat, je pravno in politicno
    (volivcem!) odgovoren
  • pravna in socialna država ? ta norma opredeljuje
    kakovost države, pravna vezanost delovanja
    države na pravo (vladavina prava) kot nasprotje
    arbitrarne oblasti, nacelo implicira vsebinske
    prvine varstvo CPTS pred posegi države, nacelo
    ustavnosti (in zakonitosti), nacelo je nelocljivo
    z demokracijo kot obliko politicnega sistema, z
    nacelom delitve oblasti in neodvisnosti sodstva,
    nadzorom ter politicno in pravno odgovornostjo
    izvršilne oblasti itd., socialna welfare
    state, ideja nastane v zacetku 20. st. (odmik od
    klasicne liberalne države, intervencionisticna
    država), država si prizadeva za uravnotežen
    ekonomski razvoj, za relativno socialno varnost
    oz.blaginjo državljanov, ? druga generacija
    temeljnih pravic
  • organizacija državne oblasti ? ta norma doloca
    izhodišca in nacela organizacije državne oblasti,
  • pravica do samoodlocbe SLO naroda nadustavna
    pravica ki je zapisana že v preambuli, podlaga
    SLO osamosvojitve, nacelo lj. suverenosti prvic
    razglašeno v FDPCD, ljudstvo je nosilec državne
    oblasti (konkretni nosilci so predstavniki
    ljudstva), temelj demokracije (neposredna
    demokracija je le še korektiv zakonodajne
    funkcije), nacelo delitve oblasti
    diskontinuiteta!, relativna funkcionalna
    neodvisnost zakonodajne izvršilne in sodne
    oblasti, preprecuje koncentracijo oblasti,
    razlicne
  • izpeljave, SLO parlamentarni sistem (z elementi
    skupšcinskega / predlagane so ustavne spremembe)

6




  • 3a. clen ? evropski clen možnost prenosa
    izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne
    organizacije in vstopa v obrambno zvezo pogoji
    ! nacelo primarnosti pravne ureditve mednarodne
    organizacije
  • oblika državne ureditve ? SLO je enotna in
    nedeljiva država, nedeljivost prvina
    suverenosti državne oblasti, enotnost SLO je
    unitarna država (enoten politicni, pravni,
    ekonomski, carinski, monetarni itd prostor,
    unitarnost ni ovira za oblikovanje sistema
    lokalne samouprave)
  • CPTS ? prežemajo celotno ustavo, v SD je
    izhodišcna dolocba ki državo zavezuje k
    spoštovanju CPTS (posebej so izpostavljene TP
    avtohtonih narodnih manjšin)
  • državni simboli ? obeležja države grb, zastava,
    himna, državni pecat, prazniki ipd., uvedeni že z
    amandmaji 1989/91, ustava uporabo grba zastave
    in himne doloca zakon, glavno mesto je LJ,
    PAZI nezadovoljstvo z državnimi simboli
    (predlagane so ustavne spremembe)
  • uradni jezik ? slovenšcina, na obmocju narodnih
    skupnosti tudi italijanšcina in madžaršcina,
    PAZI podrobnejša ureditev v zakonodaji (Zakon o
    rabi slovenšcine itd.), 62. clen pravica do
    uporabe svojega jezika in pisave v postopkih pred
    državnimi organi v skladu z zakonom
  • država in verske skupnosti ? pogosta materia
    constitutionis, razlicni sistemi, SLO nacelo
    laicnosti države (država in verske skupnosti so
    locene, VS so enakopravne, delovanje VS je
    svobodno), ta dolocba implicira pravico do
    svobodnega izpovedovanja vere v zasebnem in
    javnem življenju (41. clen), aktualna
    problematika v SLO!
  • položaj mednarodnega prava v ustavni ureditvi RS
    ? zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu z
    (v DZ) ratificiranimi MP in splošnimi naceli MP,
    ratificirane MP se uporabljajo neposredno, PAZI
    hierarhija pravnih aktov (poglavje ustavnost in
    zakonitost), 3.a clen ? evropski clen
  • državljani in tujci ? državljanstvo razmerje med
    posameznikom in državo, državljani imajo poseben
    status (vec pravic, a hkrati tudi obveznosti),
    ustava državljanstvo ureja zakon
  • (pridobitev, prenehanje itd.), tujci v RS za
    vecino TP državljanstvo ni pogoj (tujci imajo
    vse pravice po ustavi in zakonih razen tistih ki
    jih imajo samo državljani) splošne, relativno
    rezervirane, absolutno rezervirane pravice

7




  • DRŽAVNI ZBOR

  • ?

  • splošno o predstavniškem telesu

  • pojem
  • državni organ ki predstavlja ljudstvo kot
    celoto in sprejema najpomembnejše odlocitve
    razlicni izrazi !
  • nastanek in zgod.
    razvoj politicnega predstavništva
  • rudimentarne oblike predstavništva v
    antiki, srednjeveška stanovska skupšcina ?
    širitev politicne
  • subjektivitete na mešcanstvo
    boj zoper fevdalne privilegije, Anglija 1655 -
    Cromwell
  • Francija 1789 mešcanska revolucija spl.
    politicno predstavništvo z enako in splošno
    volilno pravico
  • idejno teoreticna zasnova ? nacelo ljudske
    suverenosti VP posredna d.(Montesquieu Duh
    zakonov)

  • funkcije predstavniškega telesa
  • zakonodajna, volilna, nadzorna (v
    razmerju do drugih državnih organov
    pristojnosti)

  • sestava predstavniškega telesa
  • enodomnost, dvodomnost, razlogi
    za dvodomnost !, ne/popolna dvodomnost
  • nepopolna dvodomnost ? razlicne
    ureditve odlocanje o nekaterih zakonih ali
    suspenzivni veto

8





  • DRŽAVNI ZBOR
  • POLOŽAJ IN VLOGA ? podoben položaj kot vecina
    sodobnih parlamentov (zastopstvo ljudstva kot
    celote), neposredno izvoljen državni organ z
    zakonodajno funkcijo
  • SESTAVA ? 90 poslancev (80. clen), splošna in
    enaka VP, tajno glasovanje, proporcionalni
    volilni sistem (pazi sprememba 80 clena ustave),
    reprezentativni mandat, dve mesti sta rezervirani
    za predstavnika narodnih skupnosti
  • MANDATNA DOBA ? 4 leta (81. clen), lahko je
    krajša ce pride do razpusta in predcasnih volitev
    (majhna možnost) ali daljša ce se mandat konca v
    casu vojne ali izrednega stanja
  • PRISTOJNOSTI ? zakonodajna funkcija (sprejema
    spremembe ustave, zakone in druge splošne akte,
    državni proracun, zakljucni racun proracuna,
    ratificira MP, razpisuje referendum, volilna
    funkcija (voli/imenuje in razrešuje PV in M, P in
    PP DZ, SUS, S, GCB, VCP, GDT, CRS, nadzorna
    funkcija (odreja/izvaja PP, izvaja/uveljavlja
    nadzor in odgovornost izvršilne oblasti z
    interpelacijo-nezaupnico in obtožbo PV, M in PR
    pred US,
  • drugo (odloca o vojnem/izrednem stanju, uporabi
    vojske, imuniteti, verificira mandate)

9




  • DELOVANJE ? nacin delovanja urejata ustava in
    poslovnik DZ (tudi zakoni, akti poslovanja
    parlamenta), poslovnik sprejme s z 2/3 relativno
    vecino, pravice in dolžnosti poslancev, nacin
    dela zbora in delovnih teles (DT imajo tudi svoje
    poslovnike), razmerja z drugimi organi ipd. nacin
    dela redna in izredna zasedanja/seje (PDZ mora
    sklicati IS ¼ p, PR)
  • ODLOCANJE ? kvorum, z navadno relativno vecino
    (opredeljenih glasov, vzdržani poslanci se ne
    upoštevajo), z zahtevnejšo vecino (navadna
    absolutna, kvalificirana relativna,
  • Kvalificirana absolutna), glasovanje je praviloma
    javno, tajno glasovanje pri volitvah PV, P,
  • M, PP DZ, impeachment, odlocanje o ne/zaupnici
  • DELOVNA TELESA ? odbori in komisije, omogocajo
    lažje in bolj pretehtano odlocanje DZ,
    sestavljajo jih poslanci (zastopanost odraža
    strankarsko zastopanost v DZ), PAZI v nekaterih
    državah imajo iniciativno funkcijo v I in A pa
    celo omejeno zakonodajno funkcijo,
  • ustanovljena so za posamezna podrocja dela DZ,
    odbori za podrocje vladnih resorjev, komisije
    za naloge ki so potrebne za konstituiranje in
    poslovanje DZ (za volitve, imenovanja in
    administrativne zadeve, mandatno-imunitetno, za
    poslovnik) in za posebne naloge (za peticije, za
    LS, za evropske zadeve, za narodne skupnosti, za
    nadzor nad delom VOS itd.), posebna vrsta
    delovnih teles so poslanske skupine (vodje
    sodelujejo v kolegiju PDZ, pri org. dela, vodenju
    sej ipd.)
  • VODSTVO DZ ? PDZ, navadna absolutna vecina,
    poslovnik položaj, pristojnosti/izvolitev
  • SLUŽBE DZ ? opravljajo strokovna administrativna
    tehnicna dela, najpomembnejša je SZPZ

10



  • DRŽAVNI SVET

  • položaj in struktura ?
  • odsev družbene strukture in
    (nepoliticnih) interesov razlicnih družbenih
    skupin
  • ideja soocanje interesov razlicnih družbenih
    skupin na institucioaliziran nacin
    nevtralizacija
  • prevelikega vpliva strankarskih
    (politicnih) interesov na parlamentarno odlocanje
  • ustava (96-101. clen) je skopa pomemben del
    ustavne materije v zvezi z DS ureja zakon (!)
  • sestava in oblikovanje ?
  • 96. cl. zastopstvo nosilcev socialnih,
    gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov
  • 4 delodajalci / delojemalci, 4 kmeti / obrtniki /
    samostojni poklici
  • 6 negospodarske dejavnosti, 22 lokalni interesi
  • funkcionalni teritorialni interesi
  • ? DS se oblikuje z (posrednimi) volitvami (ne z
    imenovanjem, po položaju ipd.)


  • pristojnosti ?
  • navezujejo se na zakonodajno funkcijo DZ
    (iniciativna, korektivna in svetovalna funkc.)
  • predlaga DZ sprejem zakonov, daje DZ mnenje o
    zadevah v njegovi pristojnosti,
  • odložilni veto (!), zahteva razpis zakonodajnega
    referenduma (!),

11



  • RAZMERJA DZ in DS DO
    DRUGIH DRŽAVNIH ORGANOV

  • razmerje DZ do DS ?
  • njun ustavni položaj
    je neuravnotežen (nepopolna dvodomnost)
  • DS vpliva na zakonodajno funkcijo DZ (ZI, ZV,
    ZRZR) ? poslovnik DZ sodelovanje delovnih teles
  • razmerje
    DZ do PR ?
  • v RS je PR neposredno izvoljen (redkost v
    parlamentarnih sistemih)
  • ? majhne možnosti medsebojnega vplivanja (mnenje
    PR, razpis volitev, sklic izr. seje, predlog PV)
  • razmerje med DZ in vlado ?
  • odraža znacilnosti parlamentarnega sistema
    oblasti (ima elemente skupšcinskega sistema!)
  • položaj vlade je oslabljen (pristojnosti niso
    povsem jasno razmejene, politicna odg. ni dovolj
    razvid.)
  • vlada mora sodelovati na sejah DZ in
    delovnih teles v zadevah ki jih je predlagala
    itd.

  • razmerje med DZ in
    ustavnim sodišcem ?
  • DZ voli ustavne sodnike (na predlog PR), DZ z
    zakonom ureja položaj in delovanje US/ustavnih
    sodnikov doloca sredstva iz proracuna, DZ
    odloca o imuniteti ustavnih sodnikov, US presoja
    skladnost zakonov z ustavo, DZ je dolžan
    upoštevati in izvajati odlocitve US, US odloca o
    pritožbah v postopkih verifikacije poslanskih
    mandatov, US odloca v sporih glede pristojnosti
    DZ in drugih državnih organov, poslovnik DZ ureja
    postopek obtožbe PV, PR in ministrov pred US ter
    proceduro
  • v DZ ko ta sproži ustavni spor, poslovnik US pa
    doloca sodelovanje DZ v postopkih pred US kadar
    je s strani tretjega sprožen ustavni spor ali
    postopek presoje skladnosti mednarodne pogodbe z
    ustavo
  • pazi ustavne pristojnosti DS ne vplivajo samo
    na delovanje DZ temvec tudi na delovanje vlade

12



  • AKTI DZ
  • splošni pravni akti ? ustavni
    zakoni, zakoni, odloki, sklepi, državni proracun,
  • rebalans DP, zakljucni
    racun DP, nacionalni programi, poslovnik,

  • avtenticne razlage zakonov
  • drugi splošni akti ? deklaracije,
    resolucije, priporocila
  • s temi akti DZ izraža
    pravno neobvezna stališca do pomembnih družbenih
    vprašanj

  • (temeljijo na avtoriteti in pomenu DZ)
  • ustava (z izjemo zakonov)
    ne doloca aktov ki ji sprejema DZ (doloca jih
    poslovnik)
  • ustava izrecno ne
    doloca podrocij zakonodajne pristojnosti
  • izhaja iz nacela da zakonodajno funkcijo
    opravlja predstavniško telo (primerjal z drugimi
    ustavnimi ureditvami!)
  • državni
    zbor sam presoja katere zadeve bo uredil z
    zakonom
  • izjeme v nekaterih primerih
    ustava doloca da mora DZ doloceno materijo
    urediti z zakonom
  • - nacin uresnicevanja in
    omejevanje CPTS (glej 15/2, 15/3, 19, 24, 26, 32
    clen itd.)
  • - 87. clen DZ lahko pravice in dolžnosti
    državljanov in drugih oseb urejale z zakonom
    (avtonomija DZ!)

13




  • ZAKONODAJNI POSTOPEK
  • ? skupek PP ki urejajo posamezne faze
    sprejemanja zakona ter pravice/dolžnosti
    udeležencev
  • ? temeljna nacela in PP v
    ustavi, podrobnejša ureditev v poslovniku in ZRLI
  • celostni pogled na ZP iniciativa, postopek v
    DZ, promulgacija (veto, ponovno odlocanje),
    referendum
  • ZP v ožjem smislu tri faze (kakovost
    odlocitev), pomen delovnih teles, redni / nujni /
    skrajšani postopek
  • zakonska iniciativa
  • DZ kot celota ne predlaga zakonov sam sebi
    (vlada, ljudska iniciativa itd.)
  • URS vlada, vsak poslanec, 5000 volivcev (88.
    cl.), DS (97. cl.)
  • ZRLI/poslovnik DZ predlog mora vsebovati naslov,
    uvod, besedilo clenov, obrazložitev
  • pobudo volivcem lahko da vsak volivec, PS ali
    združenje rok za zbiranje podpisov za podporo
    zakonu je 60 dni, na UE na posebnem obrazcu
    (izjeme)
  • Redni zakonodajni postopek
  • ?
  • 3 faze (branja), nacelo racionalnosti in
    ekonomicnosti (pazi položaj opozicije!)
  • v prvo fazo je treba predložiti v celoti izdelan
    (redigiran) zakon
  • naslov, uvod, besedilo clenov, obrazložitev
    (ocena stanja, razlogi za sprejem zakona, cilji,
    nacela in kljucne rešitve, ocena financnih
    posledic za proracun, prikaz ureditve v drugih
    pravnih sistemih, ocena prilagojenosti
  • pravu EU, druge posledice sprejema zakona)

14
  • PRVA OBRAVNAVA
  • ?
  • predloga zakona se praviloma še ne obravnava
    (niti v DZ niti v maticnem DT pošlje se
    poslancem)
  • možen umik, nadomestitev z novim predlogom
  • možna je splošna razprava o predlogu ce jo
    zahteva najmanj 10 poslancev (drugace v prvem
    poslovniku racio.)
  • (razprava o razlogih, nacelih, ciljih in kljucnih
    rešitvah predloga zakona nato odlocitev o
    primernosti predloga)
  • DRUGA OBRAVNAVA
  • ?
  • najprej v maticnem DT in nato na podlagi porocila
    v DZ
  • okrepljena vloga maticnega DT (opravi razpravo o
    posameznih clenih in vloženih amandmajih in
    glasuje)
  • amandmaje (že v DT) lahko vlagajo poslanci, PS,
    delovna telesa, DT za finance, vlada (ce ni
    predlagateljica Z)
  • amandmaji ? predlogi sprememb in dopolnitev
    clenov oz. predlogi novih clenov (PAZI
    predlagatelj je omejen!)
  • maticno DT pripravi dopolnjen predlog zakona in
    ga skupaj s porocilom pošlje v DZ v drugo
    obravnavo



  • lahko odloci da predlog ni primeren za
    nadaljnjo obravnavo (dokoncno odloci DZ lahko
    ustavi postopek)
  • na seji DZ lahko 10 poslancev, PS in vlada še
    vlaga amandmaje
  • vsak (amandmiran) clen in vsak amandma se
    obravnava posebej, tudi glasuje se posebej
  • po koncani 2. obravnavi se pripravi besedilo za
    3. branje (lahko se opravi takoj, ce ne
    nasprotuje vec kot 1/3 poslancev)

15
  • SKRAJŠANI POSTOPEK
  • ?
  • poslovnik manj zahtevne zadeve (izjemoma, kadar
    ni smotrno izvesti rednega postopka)
  • omogoca združitev vseh treh faz na eni seji?
    bistveno hitrejši sprejem zakona
  • gre za casovno združitev (ne vsebinsko)
  • odloci kolegij PDZ!, krajši roki/nekateri roki
    ne veljajo, drugacna pravila za vlaganje
    amandmajev in odlocanje
  • splošna razprava v prvi obravnavi se v nobenem
    primeru ne opravi, druga in tretja faza pa sta
    združeni,
  • amandmaji se lahko vlagajo le na seji DZ do konca
    druge obravnave, druga faza se zacne v maticnem
    DT
  • na predlog predlagatelja zakona (spremembe in
    dopolnitve, prenehanje veljavnosti dolocb,
    uskladitve, US)
  • NUJNI POSTOPEK
  • ?
  • zaradi varnosti/obrambe države, naravne nesrece,
    prepr. težko popravljive posl. za delovanje
    države
  • sprejem po nujnem postopku lahko predlaga samo
    vlada (predlog mora podrobno utemeljiti)
  • odloci kolegij PDZ (ce da predlog se
    obravnava na prvi seji DZ ce ne redni
    postopek)
  • enako kot pri skrajšanem postopku ni splošne
    razprave, druga in tretja faza sta združeni
  • krajši roki za posamezna opravila, amandmaji
    kot pri skrajšanem postopku (tudi ustno)!

16
  • VETO ? POSEBEN POSTOPEK PRI PONOVNEM ODLOCANJU O
    ZAKONU
  • ?
  • ce DS vloži veto je treba o zakonu ponovno
    odlocati po posebnem postopku
  • predstavnik DS ima pred ponovnim glasovanje
    pravico obrazložiti razloge za suspenzivni veto
    (vl./p. lahko odg.)
  • praviloma se o zakonu samo razpravlja in glasuje
    (se ne obravnava)
  • zakon se pri ponovnem glasovanju sprejema z
    navadno absolutno vecino (oz. s še bolj zahtevno
    vecino)
  • POSTOPEK SPREJEMANJA DRUGIH AKTOV
  • ?
  • poslovnik DZ ? naceloma enak postopek (odstopanja
    pri iniciativi, vlaganju amandmajev ipd.)
  • resolucije (tudi o NP), deklaracije ?
    poenostavljen postopek
  • na isti seji se opravi splošna razprava,
    razprava in glasovanje o delih ter glasovanje o
    aktu kot celoti
  • avtenticna razlaga zakona ? poseben postopek
  • iniciativo imajo vsi subjekti ki lahko
    predlagajo zakon, najprej obravnava ZPS nato
    maticno DT v dveh fazah,
  • DT je edino ki lahko predlaga amandmaje, DZ na
    seji nato razpravlja in glasuje o potrebi in
    nato o besedilu
  • vecina za sprejem AR mora biti enako kot za
    zakon AR kasneje ni dopustno spreminjati
  • državni proracun ? naceloma enak postopek kot pri
    zakonu (posebnosti zaradi narave DP!)
  • vlada je edini predlagatelj (predložiti mora
    tudi p. memorandum in druge dokumente)

17



  • ZAKONODAJNI REFERENDUM
  • referendum je najpomembnejša oblika neposredne
    demokracije
  • drugi izrazi ljudsko glasovanje, ljudsko
    odlocanje, plebiscit ipd.
  • neposredno odlocanje o pravnem aktu ali o drugem
    vprašanju
  • znacilnosti referendumskega izjavljanja !
  • nima a priori monopola nad demokraticnim
    odlocanjem (zlorabe in omejitve!)
  • vrste ? splošni/lokalni, ustavnorevizijski/zakonod
    ajni/o drugih vprašanjih, obligatorni/fakultativni
  • (obligatorni je absolutno ali relativno
    obvezen!), predhodni/naknadni/naknadni
    razveljavitveni,
  • referendum z obvezno mocjo/posvetovalni
  • ZAKONODAJNI REFERENDUM V RS
  • ustavna podlaga 1., 3., 44 in 90 clen (DZ lahko
    o vprašanjih ki se urejajo z zakonom razpiše R)
  • imamo tudi R o spremembi ustave (170. cl.), R
    o ustanovitvi obcine (139. cl.), lokalni in
    posvetovalni R (v Z)
  • podrobnejša ureditev (postopek izvedbe) v ZRLI
  • imamo fakultativni Z R (DZ ga razpiše na svojo
    pobudo ali na posebno zahtevo) ?
  • najmanj 1/3 poslancev, DS, 40.000 volivcev
    (pobuda za vložitev zahteve mora biti podprta s
    1000 podpisi)
  • zahteva jasno izraženo vprašanje, obrazložitev
    (DZ lahko zavrne zahtevo možnost pritožbe na
    US)
  • (DZ lahko sam predloži zahtevo US ce je Z v
    nasprotju z ustavo ali ce bi lahko nastale
    protiustavne posledice)

18



  • predhodni-naknadni zakonodajni referendum (PAZI
    odlocba US glede predhodnega!)
  • obliko Z R doloca ZRLI ? ante legem in post legem
  • PREDHODNI volivci se v naprej izjavijo o
    vprašanju ki se urejajo zakonom (mocneje posega v
    funkcijo DZ)
  • ? ali naj se vpr. uredi z zakonom, ali naj se
    vpr. uredi tako kot je predlagano v predlogu Z
    itd.
  • ? zahteva se lahko vloži od dneva ko je vložen
    predlog do zacetka tretje obravnave
  • ? rok za zbiranje podpisov ne sme biti daljši kot
    60 oz. 45 dni, DZ mora R razpisati najkasneje 30
    dni po zahtevi
  • NAKNADNI volivci potrdijo zakon ki ga je
    sprejel DZ
  • ? v SLO samo potrditveni (ne pa tudi
    razveljavitveni ki ga pozna npr. ITA)
  • ? 1/3 poslancev/DS/pobuda v 7 dneh po sprejemu,
    volivci v 30 dneh po dolocitvi roka za zbiranje
    podpisov
  • od leta 1991 vec kot 40 zahtev oz. pobud,
    izvedeni so bili le trije (dva predhodna in en
    naknadni)
  • pravna moc referendumske odlocitve
  • akt o razpisu R se objavi v UL (navedena mora
    biti vrsta R, akt, vprašanje, dan razpisa in dan
    glasovanja)
  • izvedba najmanj 30 in najvec 45 dni po razpisu
    pravico glasovati imajo vsi ki imajo volilno
    pravico
  • sprejem odlocitve vecina volivcev ki so
    glasovali (pri URR dvojna vecina!)
  • DZ je vezan na izid referenduma (pozitivna in
    negativna vezanost)
  • posvetovalni referendum

19



  • PARLAMENTARNA PREISKAVA
  • z njo DZ uresnicuje nadzorno funkcijo (širši
    družbeni nadzor)
  • ust. podlaga je v 93. cl postopek, preiskovalna
    pooblastila in položaj udel. urejata poslovnik in
    ZPP
  • PP se lahko odredi v zadevah javnega pomena
  • namen ? raziskati kršitve, nedopustno ravnanje,
    zlorabo pooblastil ipd. nosilcev javnih funkcij
  • ? ugotoviti dejansko stanje za odlocitev DZ o
    politicni odg. Nosilcev javnih funkcij in
    pooblastil
  • lahko privede do spremembe zakonodaje ali do
    drugih odlocitev DZ
  • nepravilnosti ? kršitve prava
  • - ki so (lahko) podlaga za uveljavljanje
    politicne odgovornosti (nezaupnica, razrešitev
    ipd.)
  • - odkrite kršitve (npr. KD) ki sodijo v domeno
    pravosodja se odstopijo tem organom
  • postopek PP ?
  • uvedba PP na predlog DZ (vsak poslanec, rel.
    nav. vec.) in na zahtevo 1/3 poslancev ali DS
  • predlog/zahteva mora vsebovati navedbo
    razlogov in predlog izvedbe dokazov (ce so znani)
  • PP izvede preiskovalna komisija (imenuje jo DZ,
    clani izkljucno poslanci)
  • ce je uvedena na zahtevo 1/3 poslancev je
    sestavljena po nacelu paritete !
  • predsednik PK se izvoli izmed poslancev ki so
    vložili zahtevo

20



  • - pripravljalna preiskovalna dejanja (ce so
    potrebna za pripravo dokaznega sklepa)
  • oblikovanje in sprejem dokaznega sklepa
  • dokazni sklep ? akt ki smiselno ustreza
    obtožnici v KP PK doloci nacin izvedbe PP,
    dokaze
  • ki se bodo izvedli in (praviloma) preiskovance,
    price itd.
  • izvajanje oz. zbiranje dokazov
  • posvetovanje in sklepanje o ugotovitvah
    preiskave
  • priprava in sprejem porocila za DZ
  • opis poteka postopka, dokazila in bistvene
    ugotovitve preiskave in predlog sklepov DZ (možno
    vmesno porocilo)
  • DZ lahko ugotovitve PK sprejme ali zavrne,
    lahko zahteva dopolnitev postopka
  • DZ lahko PP prekine ali ustavi (razen, ce temu
    nasprotuje predlagatelj zahteve)
  • PP ki ni bila dokoncana v mandatni dobi se
    šteje za zakljuceno (lahko pa se ponovno uvede)
  • udeleženci v postopku ?
  • kot receno v postopku PP smiselna uporaba ZKP in
    ZP
  • ce preiskovanec ni dolocen v dokaznem sklepu ga
    lahko PK kadarkoli doloci
  • pisno vabilo na zaslišanje ?vsebuje opozorilo
    o prisilni privedbi smiselno enak položaj kot
    obdolženec v KP?
  • ne more biti zaslišan kot prica,, lahko predlaga
    dokaze, postavlja vprašanja pricam, lahko ima

21



  • POLOŽAJ
    POSLANCA DZ IN CLANA DS
  • ustava RS, zakon o poslancih, poslovnik DZ in
    poslovnik DS
  • poslanski mandat ? obseg pravice do zastopanja
    volivcev oblike (imperativni/reprezentativni)
  • reprezentativni poslanec je nosilec
    kolektivnega mandata, svoboda in pravna
    neodvisnost, ravna po svoji vesti
  • recall na lokalni ravni v ZDA PAZI
    strankarski mandat!
  • SLO 82. cl. URS poslanca ANS in clani DS de
    facto elementi imperativnega mandata
  • pridobitev in prenehanje mandata poslanca in
    clana DS ?
  • pridobitev z izvolitvijo (izvrševati ga zacne z
    verifikacijo)
  • prenehanje smrt, odstop, izguba VP, KD,
    nezdružljivost funkcij, prenehanje mandatne dobe
    DZ/DS, predcasni razp.
  • pravice in dolžnosti poslanca ?
  • poslanska imuniteta (najširša oblika), poklicno
    opravljanje funk., nacelo nezdružljivosti
    funkcije
  • pravica do place in nadomestil (ZP), do
    poslanskih vprašanj, pobud, predlaganja
    odlocitev, glasovanja (odlocanja)
  • dolžnost sodelovanja na sejah DZ in DT
    (sankcija nižja placa)
  • pravice in dolžnosti clana DS ?
  • imuniteta, nezdružljivost funkcij, pravica do
    udeležbe na sejah DS in DT, vlaganja pobud,
    predlaganja, odlocanja
  • clan DS svojo funkcijo opravlja castno
    (aktualni zapleti!)

22
  • VOLITVE POSLANCEV DZ



  • SPLOŠNO O VOLITVAH
  • razmerje ? demokraticna oblast
    predstavniška/posredna demokracija volitve
    (PAZI pr. država)
  • z volitvami volivci podelijo mandat za odlocanje
    ? izraz ljudske volje/temelj legitimnosti
  • dvosmerna povezanost splošnih(!) volitev in
    sodobnega parlamenta
  • volilno telo, volilne enote (približno enako
    velike da je vsak državljan enako predstavljen v
    P)
  • elementa volilnega sistema (v širšem smislu)
  • VOLILNI SISTEM ?
  • - v širšem smislu pp o volilni pravici,
    organizaciji, postopku in nacinu volitev,
    volilnih enotah, razdelitvi mandatov
  • - v ožjem smislu sistem razdelitve mandatov
  • PAZI od volilnega sistema je v veliki meri
    odvisen politicni sistem (oz. nacin delovanja
    državne oblasti)
  • pravni viri volilnega sistema (ustava, zakoni,
    nižji akti)
  • volilni sistem kot sestavina ustavnega sistema
    volilno pravo kot posebna pravna panoga
  • volilni sistem ? državne (parlamentarne) volitve
    predsedniške volitve lokalne volitve
  • dejanski volilni sistem je odvisen od
    uresnicevanja VOLILNIH NACEL v praksi
  • volilna nacela ? dolocajo vsebino volilnega
    sistema

23



  • SISTEMI DELITVE
    MANDATOV
  • izhodišce razdelitev mandatov (sedežev) je
    odvisna od glasov ki so jih prejeli
    kandidati/liste
  • TODA merila pretvorbe glasov v sedeže v
    parlamentu so lahko razlicna (rezultati tudi !)
  • temeljno vprašanje pri izbiri meril naj bodo
    poslanci odraz prepricanj vseh ali zgolj vecine?
  • doslej sta se razvila dva temeljna sistema
    VECINSKI in PROPORCIONALNI ?
  • vecinski sitem prevladuje v anglosaškem svetu,
    proporcionalni sistem pa v državah celinske
    Evrope
  • vecinski ? kandidati so izvoljeni z vecino
    volivci glasujejo za posamezne kandidate
  • dva modela sistem relativne vecine (first past
    the post) in sistem absolutne vecine (dvokrožni
    sistem)
  • v posamezni volilni enoti se izvoli samo en
    kandidat
  • proporcionalni ? razlicne izpeljave v posamezni
    volilni enoti se praviloma izvoli vec kandidatov
  • volivci praviloma glasujejo za listo kandidatov
  • A) delitev mandatov po enostavnem Harejevem
    kolicniku (št. glasov ki je v posamezni volilni
    enoti potrebno
  • za izvolitev enega poslanca, nerazdeljeni mandati
    se delijo glede na velikost ostanka glasov)
  • B) dHondtov sistem razdelitve mandatov (ugotovi
    se število glasov vsake liste v posamezni volilni
    enoti,
  • to število se nato v vsaki VE posebej deli z 1,
    2, 3 do vkljucno abs. št. mandatov v VE
  • mandati pripadejo najvišjim kolicnikom ne glede
    na listo razlicne izpeljave tega sistema
    (dvostopenjska delitev)

24



  • VPLIV NACINA RAZDELITVE
    MANDATOV NA POLITICNI SISTEM
  • oz. na nacin delovanja državne oblasti (zlasti
    na razmerje med parlamentom in vlado)
  • temeljno ? pri enakih oz. podobnih ureditvah
    razmerij med P in V lahko razlicen volilni sistem
  • privede do razlicnega delovanja državne oblasti
  • vecinski sistem ? preprostejši preglednejši
    omogoca individualno izbiro med kandidati
    praviloma
  • omogoca eni stranki absolutno vecino v parlamentu
    in s tem stabilno izvršilno oblast v razmerju do
    parlamenta
  • pomanjkljivost ne odraža sorazmerja glasov
    volivcev ker je izvoljen kandidat ki dobi vecino
  • proporcionalni sistem ?
  • omogoca sorazmerno razdelitev mandatov med liste
    v skladu s št. glasov ki so jih prejele
  • s tem omogoca zastopanost politicnih manjšin in
    politicni pluralizem
  • pomanjkljivosti zapleten v cisti obliki ne
    omogoca izbire med individualnimi kandidati
    praviloma nobena lista (stranka) ne dobi
    absolutne vecine povzroca nestabilne koalicijske
    vlade
  • vecinski sistem zmanjšuje število politicnih
    strank v državi, ker jih sili k združevanju
    (Anglija, ZDA)
  • proporcionalni sistem omogoca skrajne
    politicne stranke (tako na levem kot tudi na
    desnem politicnem polu)

25
  • VOLITVE V DZ


  • splošne (redne in predcasne), nadomestne,
    naknadne, ponovne
  • VOLILNA PRAVICA
  • v zvezi z njo so v naši ureditvi uveljavljena
    vsa nacela volilnih sistemov (glej zgoraj)
  • 43. In 80. cl. URS, ZVDZ, polnoletnost, poslovna
    sposobnost, aktivna in pasivna VP sta izenaceni
  • volivec VP uresnicuje v volilni enoti v kateri
    ima stalno prebivališce (izjema državljani z
    zacasnim preb.v tujini)
  • VP pripadnikov ANS
  • evidenca volilne pravice ?
  • evidenca oz. registracija VP je pomemben element
    ucinkovitega uveljavljanja VP
  • dva modela ? stalna in obcasna evidenca
  • SLO stalna evidenca (vodi se v CRP oz. registru
    stalnega prebivalstva) se kombinira z obcasno
    (volilni imeniki)
  • splošni volilni imenik, VI državljanov ki nimajo
    stalnega preb. v RS, VI pripadnikov ANS, VI
    Romov, VI VEP
  • volilne imenike sestavijo upravni organi (ta
    materija sodi v upravno pravo)
  • kandidiranje ?
  • poseben element volilnega sistema kljucno vlogo
    imajo politicne stranke in volivci
  • kandidiranje je posamicno ali skupinsko (odvisno
    od volilnega sistema)

26
  • volilne enote ?
  • obmocja na katera se pred volitvami razdeli
    celotno obmocje volitev (obcina, država, EU)
  • oblikovanje VE ? eno temeljnih vprašanj volilne
    tehnike in organizacije volitev (s pomembnimi
    posledicami !)
  • pravilo vsaki VE se zagotovi približno enako št.
    mandatov na doloceno št. volivcev (izhaja iz
    nacela enake VP)
  • oblikovanje se prilagaja upravno-teritorialni
    razdelitvi (zato nastajajo odstopanja)
  • uninominalne (predstavnika ANS) plurinominalne
    (vse ostale VE) VE (glej zgoraj)
  • gerrymandering ? volilna geometrija
    (manipuliranje pri oblikovanju VE)
  • 8 VE, v vsaki se voli po 11 poslancev, v okviru
    VE se glasuje v 11 VO
  • v vsakem VO se izvoli en kandidat (tudi liste
    vkljucujejo enega kandidata elem. vecinskega
    sistema)
  • oblikovanje kandidatnih list (zelo pomembno za
    politicne stranke PAZI nacelo enakih možnosti
    spolov !)
  • razdelitev mandatov ?
  • URS 1991 tega vprašanja ni urejala ZVDZ v DZ
    so politicni interesi sorazmerno zastopani
  • sprememba 80.cl. URS z ustavnim zakonom 2000
    ustava doloci sorazmerni (proporcionalni) sistem
  • proporcionalni sistem z elementi vecinskega
    (personalizacija volitev) s strožjim volilnim
    pragom
  • ??
  • mandati se delijo na ravni VE in države (posebna
    izpeljava proporcionalnega sistema glej zgoraj)
  • z UZ je bil namesto Harejevega kolicnika uveden
    Droopov kolicnik ?

27
  • organizacija volitev ?
  • tehnicna izvedba volitev (kljub temu zelo
    pomemben element volilnega sistema)
  • osrednjo vlogo imajo volilni organi (v ožjem in
    širšem pomenu) ?
  • DZ, PR, ustavno sodišce,VS, volilne komisije,
    volilni odbori
  • volilni organi skrbijo za varstvo zakonitosti
    (uresnicevanje nacel VS itd.)in tehnicno izvedbo
  • poseben pomen imajo tudi predstavniki in
    zaupniki list kandidatov
  • DZ imenuje Republiško VK, ta VK volilnih enot in
    Okrajne VK, te pa Volilne odbore
  • volilni postopek ?
  • casovno dolocena opravila ki privedejo do cilja
    izvolitve poslancev
  • FAZE razpis kandidiranje glasovanje
    ugotavljanje izida
  • varstvo volilne pravice ?
  • kot TP je volilna pravica varovana s pravnimi
    sredstvi
  • varstvo VP je v veliki meri namenjeno varstvu
    nacel volilnega sistema (in kontroli ugotavljanja
    izida)
  • ZVDZ varstvo VP v postopkih pred VK, DZ in sodno
    varstvo
  • postopek kandidiranja ugovor zaradi
    nepravilnosti v postopku pri VK volilne enote

28
  • PREDSEDNIK REPUBLIKE



  • SPLOŠNO O ŠEFU DRŽAVE
  • pojem šefa države ? nastanek pojma, organ ki
    predstavlja državo in opravlja nekatere druge
    (praviloma izvršilne) funkcije oblasti PAZI
    oblika vladavine kot kriterij za razvršcanje
    držav (republika-monarhija), položaj in obseg
    pristojnosti vpliva tudi na obliko (sistem)
    organizacije državne oblasti
  • položaj ŠD v (pol)predsedniškem in
    parlamentarnem sistemu oblasti
  • PREDSEDNIK REPUBLIKE V
    USTAVNI UREDITVI RS
  • parlamentarni sistem organ izvršilne oblasti
    (formalni nosilec)
  • položaj, mandat in pristojnosti ustava, zakon o
    volitvah PR in podrocni zakoni
  • volitve PR ?
  • ustava neposredne(!), splošne in tajne volitve
    zakon o volitvah PR VP je splošna in enaka
  • pasivna in aktivna VP nimata omejitev Avstrija
    35 let, Nemcija 40 let, Italija 50 let
  • izvedba najkasneje 15 dni pred potekom mandata,
    kandidate predlagajo 10 poslancev, politicne
    stranke (podpora 3 poslancev ali 3000 volivcev),
    5000 volivcev
  • hkratna kandidatura za druge funkcije ni možna
    podpora le enega kandidata
  • vecinski sistem volitev (dvokrožni) ??
  • izvoljen je kandidat z vecino glasov volivcev ki
    so oddali veljavne glasovnice (absolutna v.)
  • ce v prvem krogu ni kandidata z absolutno vecino
    veljavnih glasov sledi drugi krog (dva kandidata)
  • prisega Prisegam, da bom spoštoval ustavni
    red, da bom ravnal po svoji vesti in, da

29
  • ustavni položaj PR ?
  • mandat 5 let, najvec dvakrat zaporedoma (103.
    clen !?)
  • daljši mandat ce se iztece med
    vojnim/izrednim stanje krajši mandat smrt,
    nezmožnost, odstop itd.
  • ? do izvolitve novega PR funkcijo opravlja PDZ
    (PV v Avstriji, parlamentarni sistemi ne poznajo
    PPD)
  • nezdružljivost funkcije (z drugo javno funkcijo
    ali poklicem strožje kot pri poslancih!!)
  • lahko je clan politicne stranke ali društva
  • urad PR (generalni sekretar, namestnik GS, šef
    kabineta, svetovalci druge službe)

  • pristojnosti PR ?
  • ustava klasicne, na zakonodajnem podrocju, na
    izvršilnem podrocju, izredne
  • klasicne ?reprezentativne predstavlja RS,
    imenuje in odpoklicuje veleposlanike RS, sprejema
    poverilna pisma tujih veleposlanikov, odloca o
    pomilostitvah, podeljuje državna odlikovanja in
    castne naslove,
  • je vrhovni poveljnik obrambnih sil (SV)
    povišuje castnike (na predlog MO in s soglasjem
    vlade),
  • biti mora seznanjen s stanjem bojne
    pripravljenosti vojske in drugimi zadevami v
    zvezi z obrambo države
  • zakonodajne ? v okviru sodelovanja z DZ 1. v
    zakonodajnem postopku, 2. v postopku razpusta,
    razpisa volitev in sklica DZ in 3. v postopku
    volitev in imenovanj
  • izreka mnenja o vprašanji v pristojnosti DZ, ima
    pravico (in dolžnost!) z ukazom razglasiti zakon
  • najkasneje 8 dni po sprejemu, v postopku
    ratifikacije mednarodnih pogodb lahko US predlaga
    da se izrece o skladnosti MP z ustavo, izdaja
    listine o ratifikaciji
  • razpiše volitve v DZ, sklice prvo sejo
    novoizvoljenega DZ, zahteva sklic izredne seje
  • izjemoma lahko DZ razpusti pred koncem mandata
    (dolžnost ce so izpolnjeni ustavni pogoji)

30
  • pristojnosti PR v izrednem ali vojnem stanju ?
  • v razmerah ko je moteno ali celo onemogoceno
    normalno delovanje države/državnih ustanov
  • ? posebne pristojnosti PR so sredstvo za hitro in
    ucinkovito odzivanje na izredne razmere
  • pod pogojem da se DZ zaradi izrednih ali vojnih
    razmer ne more sestati PR na predlog vlade
  • odloca o razglasitvi vojnega ali izrednega
    stanje, o uporabi obrambnih sil in nujnih ukrepih
  • splošna mobilizacija, uvedba delovne/materialne
    dolžnosti ipd.
  • ?
  • izdaja uredbe z zakonsko mocjo v zvezi z obrambo
    države (CP lahko omeji ali zac. razveljavi)
  • PAZI uredbe z zakonsko mocjo in druge odlocitve
    mora PR predložiti v potrditev v DZ ko se ta
    sestane
  • pri tem ne gre za delegirano zakonodajo in/ali
    prenos izvršilnih pristojnosti na PR
  • odgovornost PR ?
  • je neposredno voljen zato ni politicno odgovoren
    DZ (PAZI parlamentarna preiskava!)
  • odpoklicejo ga lahko le volivci na naslednjih
    volitvah (zato je stabilni del izvršilne oblasti)
  • DZ ga lahko zaradi kršitve ustave ali hujše
    kršitve zakona pri opravljanju f. obtoži pred US
  • ?

31
  • VLADA



  • POJEM IN POMEN
  • izv. oblast ? del državne oblasti v okviru
    katerega se najbolj neposredno izvršujejo funk.
    sodobne države
  • ? v razlicni sistemih org. drž. oblasti razlicni
    nosilci, razlicen je tudi njihov položaj in
    razmerje do parlamenta
  • ? državni organi ki so nosilci izvršilne oblasti
    imajo razlicen naziv vlada, kabinet, ministrski
    svet, izvršni svet
  • ? najpomembnejši in najmocnejši del državne
    oblasti !
  • ZGODOVINSKI RAZVOJ
  • nastala je v okviru razvoja angleškega
    parlamentarizma (Privy Council telo ministrov
    kabinet odgovoren parlamentu)
  • vecina znacilnosti sodobne vlade se je razvila v
    Angliji (oblikovanje, odgovornost, nezaupnica
    itd.)
  • vlada v parlamentarnem sistemu oblasti ?
    predsednik vlada upravni organi temeljni
    nosilec je vlada ki je vrh izvršilne funkcije in
    najvišji organ drž. uprave (dualizem) uresnicuje
    politiko strank ki oblikujejo vlado od usode
    vladnih predlogov (iniciativna funkcija!) je
    odvisen njen obstoj (odvisnost od parlamenta -
    relativno ravnot.),
  • vlada? izvršilna funkcija (v razmerju do
    parlamenta), upravna funkcija (nadrejenost v
    razmerju do državne uprave)
  • PAZI v okviru obeh funkcij je vlada politicno
    telo !
  • posebnost vlade v VB (ožja in širša vlada front
    /back benchers) in ZDA (ni preds. V ker to
    funkcijo opravlja P)
  • predsednik vlade in ministri (dvojna vloga
    ministrov individualna in kolektivna politicna
    odgovornost)
  • SLO položaj, oblikovanje, pristojnosti,
    odgovornost itd. vlade v RS ? ustava, zakon o
    vladi

32
  • RAZVOJ IZVRŠILNE FUNKCIJE V SLOVENIJI ? do leta
    1991 skupšcinski sitem oblasti
  • OBLIKOVANJE VLADE

  • SPLOŠNO
  • predsedniški sistem ? predsednika države ki je
    nosilec izvršilne funkcije izvolijo volivci (ZDA)
  • parlamentarni sistem ? šef države podeli mandat
    za sestavo vlade vodji PS ki je dobila vecino oz.
    vodji PS ki je najvecja v koaliciji ki tvori
    vlado mandatar sestavi vlado in gre z njo v
    parlament po zaupnivo (investituro) ALI pa
    ministre potrdi šef države
  • nekoliko drugace v modificiranih parlamentarnih
    sistemih (Nemcija ? izvolitev PV v parlamentu
    Francija ? imenuje ga P brez Z)
  • unikatna ureditev v Sloveniji (!) vložen je
    predlog za spremembo ustave
  • (ne)združljivost funkcije poslanca s funkcijo v
    vladi (razlicni sistemi)
  • dejansko oblikovanje vlade je odvisno od sestave
    parlamenta (ta pa od volilnega in strankarskega
    sistema)
  • koalicijska vlada manjšinska vlada
    tehnokratska vlada (izhoda v sili) razpustitev
    parlamenta in nove volitve
  • OBLIKOVANJE VLADE V RS
  • posnetek nemške ureditve (odstop od klasicnega
    PS)
  • PV voli DZ na predlog PR ki se mora posvetovati z
    VPS
  • navadna absolutna vecina, tajno glasovanje
  • ce ni izvoljen v 14 dneh PR predlaga istega ali
    drugega (tudi PS in najmanj 10 poslancev)
  • Ce ni izvoljen PR razpusti DZ in razpiše nove
    volitve (razen ce se v 48 urah ne izvoli
    manjšinska vlada)
  • PV predlaga ministre v imenovanje DZ-ju
    (predstavitev v maticnih delovnih telesih)

33



  • SESTAVA
    VLADE

  • PV in ministri (resorni in brez
    resorja)
  • PV vodi, predstavlja
    in usmerja delo vlade ministru da lahko obvezna
    navodila
  • minister vodi in predstavlja resor,
    daje politicne usmeritve za delo ministrstva in
    organov v sestavi,
  • nadzoruje delo, izdaja
    podzakonske akte ministrstva in organov v sestavi
    (predpise)
  • (ne)združljivost z drugimi javnimi funkcijami
    (izjema je ponekod funkcija poslanca)
  • zakon o vladi nezdružljivost (mirovanje
    funkcije nadomestni poslanci ? ce poslanec
    postane clan vlade)
  • državni sekretar ? vodi strokovno delo na širših
    podrocjih (imenuje jih vlada na predlog ministra)
  • predstojniki direktoratov (organov v sestavi) ?
    imenuje jih vlada na predlog ministra (morda
    spremembe !?)
  • položaj državnega sekretarja in predstojnikov
    organov v sestavi!!
  • FUNKCIJA VLADE
  • ? politicno izvršilna ? upravno izvršilna
  • predlaga parlamentu politiko, zakone in druge
    akte izvršuje politiko akte

  • vodi, usmerja in nadzoruje
    delovanje upravnih organov
  • osrednja f. vlade je zakonska iniciativna
    funkcija (ponekod tudi zakonodajna f. ?
    delegirana zakonodaja
  • SLO zakon o vladi ? organ IO in najvišji
    organ DU (vodi državno politiko, izvaja/predlaga
    zakone

34



  • NACIN DELA
    VLADE

  • pravna podlaga Zakon o vladi, poslovnik
    vlade
  • vlada kot kolegijski organ deluje na sejah,
    ki jih vodi PV veljavno odloca ce je na seji
    navzoca vecina clanov
  • PV skrbi za enotnost politicne usmeritve,
    usmerja in vodi delo vlade ter usklajuje delo
    ministrov (URS, Zakon v V)

  • PV lahko daje zavezujoce napotke za delo
    ministrov
  • vlada oblikuje vladne odbore, komisije in druga
    delovna telesa (o vpr. o katerih odloca vlada
    pripravijo porocila)
  • kabinet PV in generalni sekretariat ? uradi,
    strokovne in druge službe (opravljajo strokovne
    in druge naloge)
  • predpisi, ki jih sprejema vlada, se pripravijo
    v ministrstvih in/ali strokovnih službah (poseben
    pomen ima VS za zakonodajo)
  • ODGOVORNOST VLADE
  • ? politicna odgovornost ? pravna
    odgovornost
  • v parlamentarnem sistemu oblasti je obstoj in
    delovanje V odvisno od zaupanja v parlamentu ? V
    je odgovorna P
  • POLITICNA ODGOVORNOST
  • gre za vprašanje ali V po mnenju parlamenta
    deluje DOBRO (!?) oz. niti za to kljucna je
    vecinska podpora vladi
  • instrumenti poslansko vprašanje, interpelacija,
    zaupnica in nezaupnica
  • nezaupnica ? zahtevo postavi parlament (na
    zahtevo najmanj 10 poslancev) sistem
    konstruktivne nezaupnice!!
  • z izvolitvijo novega PV je dotedanji razrešen (s
    tem preneha funkcija vladi kot celoti, do prisege
    tekoci posli)
  • zaupnica ? zahtevo postavi sama vlada (PV) gra
    za preverbo zaupanja v parlamentu pazi
    investitura !

35
  • UPRAVA
  • ponovimo izvršilna funkcija državne oblasti ima
    dva dela ? politicno izvršilnega in izvršilno
    upravnega (!)
  • prvi je v domeni vlade, drugi pa v domeni UPRAVE,
    ki neposredno izvršuje zakone in druge splošne p.
    akte
  • upravno funkcijo opravljajo upravni
    organi ki kot posebni državni organi sodijo v
    izvršilno vejo oblasti
  • naloge državne uprave opravljajo ministrstva prek
    organov v sestavi (na podlagi javnega pooblastila
    tudi drugi s.)
  • pazi struktura in delovanje državne uprave je
    vsebina, ki je vkljucena v poseben predmet v 2.
    letniku FPVV

36
  • PRAVOSODNI SISTEM
  • pravosodje ? podrocje državne oblasti, ki
    vkljucuje razlicne dejavnosti v zvezi z
    izvajanjem sodne funkcije
  • pravosodni sitem ? organi, ki delujejo na tem
    podrocju A) organi, ki izvajajo sodno funkcijo
    B) drugi subjekti tožilstva, notarji,
    odvetniki, organi pravosodne uprave (funkc. In
    org. ne sodijo v okvir sodne veje oblasti)
  • SODNA FUNKCIJA
  • tudi izraz sodstvo ima funkcionalni in
    organizacijski pomenv Sloveniji se soocamo s
    krizo sodne veje oblasti
  • sodna funkcija je blizu izvršilni funkciji,
    ker izvršuje zakone temeljne razlike ? popolna
    samostojnost in neodvisnost od politike pri
    izvrševanju zakonov deluje samo na pobudo
    drugih subjektov dokoncnost
  • sodna funkcija ? odlocanje o pravicah in
    dolžnostih državljanov in o obtožbah zoper njih
  • ? nadzor nad delom državne uprave in
    zakonodajalca (izhaja iz ideje/nacela pravne
    države in delitve oblasti)
  • ? reševanje sporov o pristojnosti (kompetencnih
    sporov) med nekaterimi državnimi organi
  • Kdo izvaja sodno funkcijo?
  • posebni državni organi sodišca, znotraj njih pa
    sodniki obicajno jih imenuje šef države ali
    minister, pri nas DZ
  • sodni sveti ? posebna telesa (v njih imajo
    odlocilen vpliv sodniki), ki predlagajo/imenujejo
    kandidate za sodnike
  • pravosodna uprava ? most med sodišci in izv.
    oblastjo/državno upravo
  • ? zgodovinski razvoj sodne funkcije (nadzor nad
    izv. oblastjo, pozneje pa tudi nad
    zakonodajalcem)

37
  • pravna podlaga delovanja sodstva ?
  • posebno poglavje v Ustavi
  • Zakon o sodišcih (doloca organizacijo,
    pristojnosti in upravljanje sodišc vkljucuje
    dolocbe o Sodnem svetu)
  • Zakon o sodniški službi (doloca status sodnika
    pogoje in postopek za izvolitev oz. imenovanje
  • pravice in dolžnosti pogoje za razrešitev s
    funkcije disciplinski postopek)
  • Zakon o delovnih in socialnih sodišcih
    (vzpostavlja 5 specializiranih sodišc in
    posebnosti postopka pred njimi)
  • Zakon o upravnem sodišcu (vzpostavlja Upravno
    sodišce RS)
  • Sodni red (ureja administrativna, tehnicna in
    organizacijska vprašanja delovanja sodišc)
  • temeljna nacela sodstva ?
  • postala so nujen element sodobnega razumevanja
    položaja in delovanja sodstva
  • (temeljijo na n. pravne države praviloma so
    dolocena v zakonu, najpomembnejša pa tudi v
    ustavi)
  • 1. nacelo neodvisnosti ? je povezano z n.
    zakonitosti in nepristranosti pomeni vezanost na
    ustavo in zakon
  • in neodvisnost od drugih državnih organov in
    strank zagotavlja se z naceli kot so n. mat.
    neodvisnosti,
  • trajnost funkcije (!), nezdružljivost funkcije,
    sodniška imuniteta zakonit. s. nujen pogoj za
    n. pravne države
  • 2. nacelo kolegicnosti ? sodniki praviloma sodijo
    v senatih povzano je z nacelom laicnosti
  • 3. nacelo javnosti ? delo sodišc je javno,
    obravnave so praviloma (!) javne, in izrek sodbe
    je javen
  • pri zagotavljanju javnosti sojenja je treba
    zagotoviti nacelo neodvisnosti in varstvo osebnih
    podatkov

38
  • POLOŽAJ SODSTVA V RS
  • izhaja iz trodelbe oblasti (nadzor/omejevanje in
    sodelovanje)
  • ? sodišca so vezana na ustavo in zakon
  • interpretativna avtonomija pri uporabi vpliv na
    izvršilno in zakonodajno vejo!
  • tudi drugi organi vplivajo na sodišca (sodnike
    in del clanov SS voli/razrešuje DZ izv. veja
    vpliva le prek PU)
  • ustavna podlaga ? A) doloca temeljno zasnovo
    sodstva in najpomembnejša jamstva položaja
    sodnikov
  • (125. cl. nacelo neodvisnosti in zakonitosti
    23. cl. pravica do zakonitega, neodvisnega in
    nepristranskega sod. ?
  • 22. cl. enako varstvo pravic v postopkih pred
    sodišci in drugimi državnimi organi 130 cl.
    sodnike voli DZ
  • in sicer na predlog SS organ ki ima 11 clanov.
    5 jih izvoli DZ 129 cl. trajni mandat vse do
    upokojitve
  • 132 cl. a) sodnika lahko DZ razreši ce pri
    opravljanju funkcije krši ustavo ali huje krši
    zakon, b) sodnika
  • DZ mora razrešiti ce je s pravnomocno sodbo
    ugotovljeno da je storil naklepno KD z zlorabo
    funkcije
  • 134 cl. imuniteta nikogar ki sodi ni mogoce
    klicati na odgovornost zaradi mnenja sodnika ni
    dopustno niti pripreti
  • niti se zoper njega brez dovoljenja DZ ne sme
    zaceti KP ce je osumljen za KD pri opravljanju
    funkcije
  • 133. cl. nezdružljivost funkcije sodnika s
    funkcijami v drugih državnih organih, organih LS
    in politicnih strank
  • 24. cl. nacelo javnosti sodne obravnave so
    javne, sodbe se izrekajo javno izjeme doloca
    zakon 128. cl. laicnost)
  • B) ureditev in pristojnosti sodišc (izjema je VS
    RS) doloca zakon enako velja za vrste sodišc -
  • ustava prepoveduje ustanavljanje izrednih sodišc,
    v mirnem casu pa tudi vojaških VS je najvišje
    sodišce

39
  • ORGANIZACIJA IN NACIN DELOVANJA SODSTVA V RS
  • ? Zakon o sodišcih
  • interpretativna avtonomija pri uporabi vpliv na
    izvršilno in zakonodajno vejo!
  • tudi drugi organi vplivajo na sodišca (sodnike
    in del clanov SS voli/razrešuje DZ izv. veja
    vpliva le prek PU)
  • ustavna podlaga ? A) doloca temeljno zasnovo
    sodstva in najpomembnej
About PowerShow.com