EKONOMIKA POSLOVNIH SISTEMOV

1

EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA
Jure Toplak
2

• L I T E R A T U R A
• OBVEZNA LITERATURA
• Toplak Jure Ekonomika poslovnega sistema
  študijsko
• gradivo, Celje
  2008
• Šuster Erjavec Hana Ekonomika
  poslovnega sistema.
• 
  Gradivo za vaje z rešitvami.
• DOPOLNILNA LITERATURA
• Bizjak Franc Osnove ekonomike
  podjetja za inženirje.
• Nova Gorica Univerza, 2008
  

3

• Ekonomika poslovnega sistema (podjetja) je eden
  od delov, oziroma podsistemov ekonomije, kot
  znanstvene discipline, ki proucuje kako
  udeleženci v procesu gospodarjenja (država,
  podjetja, gospodinjstva) porabljajo relativno
  omejene vire (surovine, materiale, energijo
  ipd.), ki jih potrebujejo za proizvodnjo ali
  nakup izdelkov (dobrin), da bi z njimi v kar
  najvecji meri zadovoljili svoje potrebe.
• To delajo zato, ker je temeljni ekonomski problem
  cloveštva v tem, kako z relativno omejenimi viri
  zadovoljiti cim vec potreb družbe kot celote oz.
  njenih posameznikov.
• Potrebe so neomejene, kajti ko zadovoljimo eno
  potrebo se obicajno že pojavi nova.
• Pravimo, da se ekonomika podjetja ukvarja z
  ekonomskimi problemi, ki nastopijo vselej, kadar
  ni mogoce zadovoljiti potreb, ker za to ni dovolj
  virov.
• (Rebernik, M. Ekonomika podjetja, Ljubljana
  Gospodarski vestnik, 1995).

4

• Ekonomika podjetja proucuje predvsem gospodarske
  pojave v
• posameznem podjetju , njegove stike z okoljem in
  z drugimi podjetji, oziroma
• vse aktivnosti v podjetju in zunaj njega, ki tako
  ali drugace vplivajo na njegovo
• poslovanje.
• Ti gospodarski pojavi pa so lahko stroški,
  investicije, analiza
• rezultatov poslovanja, kalkulacije, politika
  zaposlovanja in nagrajevanja
• dela, predpisi države ipd.
• Namen tovrstnega proucevanja je odkrivanje tistih
  orodij s katerimi se da
• izboljšati uspešnost gospodarjenja oziroma
  poslovanja.
• Ekonomika poslovnega sistema, poleg tega, da
  proucuje tudi trošenje
• poslovnih prvin, proucuje tudi odnos med
  vlaganji in ucinki, kakor tudi
• vprašanja v zvezi z ustanovitvijo, poslovanjem in
  prenehanjem podjetij.

5
Predmet ekonomike podjetja je torej
gospodarjenje. To pa je dejavnost oziroma
proces, ko skušamo z kar najmanj sredstvi
doseci kar najvecje ucinke.

• Osnovni cilj delovanja podjetja je
  zadovoljevanje družbenih potreb.
• Te zadovoljuje s proizvodnjo uporabnih
  proizvodov, za katere pa mora trošiti
• dobrine, kot so delo, delovna sredstva, delovni
  predmeti in storitve.
• Vsako podjetje se trudi, da bi z minimalno porabo
  proizvodnih dobrin doseglo
• maksimalno proizvodnjo ali pa, da bi z danimi
  dobrinami, ki so na voljo
• doseglo dolocen obseg proizvodnje. Ta proces
  imenujemo gospodarjenje.
• Pravimo, da ekonomika podjetja proucuje
  zakonitosti gospodarjenja
• v gospodarskih družbah (podjetjih).
• Gospodarimo pa ne le v podjetjih ampak na vseh
  podrocjih
• clovekovega delovanja.

6

• Ce ponovimo
• Gospodarjenje je torej zavestna clovekova
  dejavnost,
• ki ima namen zmanjšati omejenost dobrin s
  katerimi
• ljudje zadovoljujejo svoje potrebe.
• Temeljni ekonomski problem je na eni strani
• redkost dobrin (omejenost virov), na drugi strani
  pa
• neomejenost potreb.

7

• POTREBE
• Vsi imamo potrebe, oz. želje. Te so lahko bolj
  ali manj intenzivno prisotne, kar pomeni, da je
  fizicni ali psihicni obcutek pomanjkanja bolj ali
  manj intenziven.
• Potreb je kar nekaj vrst. Ekonomiste zanimajo
  predvsem tiste potrebe, ki jih lahko izpolnimo z
  gospodarsko dejavnostjo in jih zato delimo na
  gospodarske ali ekonomske potrebe, ki jih lahko
  zadovoljimo z izdelki ali storitvami in pa na
  neekonomske, ki jih pa ekonomija ne more
  zadovoljiti kot npr. potreba po varnosti,
  ljubezni itd.
• Potrebe delimo tudi na osnovne ali primarne, kot
  so npr. lakota, žeja, obleka, varnost, zavetje
  in na dopolnilne ali sekundarne, ki niso ravno
  življenjsko pomembne.
• Glede na to kako lahko posamezno potrebo
  zadovoljimo, jih locimo na osebne in družbene.
  Družbene so npr. potrebe po šolah, bolnišnicah,
  po javnem prometu, po javnem redu in varnosti
  itd.

8
KLASIFIKACIJA POTREB(ABRAHAM MASLOW)

• FIZIOLOŠKE POTREBE (hrana, pijaca, toplota,
  zavetišce),
• POTREBE PO VARNOSTI,
• POTREBA PO PRIPADNOSTI, PO LJUBEZNI,
• POTREBE PO SPOŠTOVANJU IN SAMOSPOŠTOVANJU,
• POTREBE PO SAMOURESNICEVANJU.

9
EKONOMSKE
PRIMARNE
OSEBNE
NEEKONOMSKE
SEKUNDARNE
DRUŽBENE
P O T R E B E
ZNACILNOSTI POTREB
VPLIV NA GOSPODARSTVO
SUBJEKTIVNOST
SPREMINJANJE
NEOMEJENOST
OBNAVLJANJE
10

• DOBRINE
• Kaj so dobrine?
• So koristne stvari in storitve, ki nam
  zadovoljijo kakšno od naših potreb.
• V naravi je pravzaprav le malo dobrin, ki bi nam
  lahko zadovoljile naše potrebe, ne da bi jih bilo
  potrebno preoblikovati. Obicajno jih moramo
  preoblikovati tako, da so šele na koncu tega
  procesa preoblikovanja sposobne zadovoljevati
  naše potrebe. Takšne so npr. kovine, ki jih
  dobimo, z dolocenimi postopki, iz rudnin, tudi
  sol (morsko in kameno) je potrebno šele
  pripraviti za uporabo, vrsto rastlin ali njihovih
  plodov lahko uporabimo šele, ko jih predelamo.
• Vsa ta predelava nam da dolocene proizvode ali
  izdelke, ki nam šele takšni kot so zadovoljijo
  potrebe. Izdelki (proizvodi) so pravzaprav
  predelane dobrine. Tiste izdelke, pa tudi
  storitve, ki so namenjeni menjavi, imenujemo
  blago. Izdelek, ki ga naredimo za lastno uporabo
  ni blago.

11

• Glede na namen locimo
• potrošne dobrine in
• proizvodne dobrine
• Proizvodne dobrine potrebujejo tista podjetja, ki
  nato iz njih naredijo izdelke ali storitve.
• Delimo jih na
• - kapitalne dobrine, ki obicajno trajajo dalj
  casa ( se postopoma obrabljajo) in
• - reprodukcijski material (surovine, energija,
  polizdelki ki se obicajno
• porabijo v enem proizvodnem ciklu).
• Kot potrošniki pa porabljamo potrošne dobrine, ki
  solahko
• trajne potrošne dobrine (stanovanje, avtomobili,
  gospodinjski aparati),
• poltrajne potrošne dobrine (obleka, obutev) in
• netrajne potrošne dobrine (hrana, pijace,
  kozmetika, cistila)

12

EKONOMSKE DOBRINE so dobrine, pri katerih je
obseg povpraševanja pri ceni nic vecji
od njihove razpoložljive ponudbe. NEEKONOMSKE
DOBRINE (zrak) PROSTE

DOBRINE (pitna voda je npr. relativno redka
dobrina)
13

• POSLOVNI SISTEM (PODJETJE) IN NJEGOV NASTANEK

14

• Pravimo, da je podjetje temeljna ali osnovna
  proizvodna enota v tržnem gospodarstvu, ki
  kombinira redke proizvodne dejavnike z namenom,
  da bi proizvedlo dolocene proizvode ali storitve.
  Ker podjetje ni samo sebi namen, mora proizvajati
  takšne stvari ali storitve, ki bodo imele na trgu
  kupca. Poleg tega mora podjetje slediti tudi
  nacelu gospodarjenja, t.j. poizkušati mora
  proizvajati z najmanjšimi stroški, da bi doseglo
  kar najvecji možni dobicek, ki je v tržnem
  gospodarstvu ena od najpomembnejših osnov za
  nadaljnji razvoj podjetja.
• Podjetja so med seboj lahko zelo razlicna in to
  po vec kriterijih.
• Po velikosti locimo npr.
• mikro podjetja (do 10 zaposlenih in do 2 mio
  letnega prometa),
• majhna podjetja (do 50 zaposlenih in do 10 mio
  letnega prometa),
• srednja podjetja (do 250 zaposlenih in do 50
  mio letnega prometa),
• velika podjetja (vec kot 250 zaposlenih in vec
  kot 50 mio letnega
• prometa).

15

• Poslovni sistem (podjetje) je v svojem razvoju
  prešel že vec faz, da bi se do danes razvil v
  obliko z naslednjimi lastnostmi, ki veljajo za
  sodobna vecja industrijska podjetja
• pretežno avtomatizirana, visoko produktivna in
  prilagodljiva tehnologija,
• proizvodnja za znanega in neznanega kupca,
• masovna in individualna proizvodnja, ki je
  prilagojena tehnologija,
• racunalniško podprta proizvodnja in
  projektiranje,
• ucinkoviti poslovno informacijski sistemi,
• velik poudarek inovacijam in racionalizacijam v
  proizvodnji in izven nje,
• spremembe v filozofiji upravljanja,
• velik poudarek na hitrem obracanju sredstev ipd.
• (povzeto po F. Bizjak,Osnove ekonomike podjetja
  za inženirje)
• Na nek nacin pa lahko primerjamo tudi
  gospodinjstva in podjetja. Tudi gospodinjstva se
  srecujejo s problemom, da morajo z omejenimi
  sredstvi zadovoljiti kar najvec svojih potreb in
  zato morajo gospodariti po enakih nacelih kot
  podjetja.

16

• Osnovna ideja podjetja je v zamisli, da ima
  skupina organiziranih
• delavcev, ki medsebojno sodelujejo, vecji donos,
  kot ce bi delali vsak za
• sebe.
• Ta ideja izhaja iz koncepta delitve dela.
• Podjetje je osnovna celica družbenega
  gospodarstva in njegov cilj je
• najvecji dobicek v danem tržnem in pravnem
  okolju.
• Dobicek naj bi bila nagrada za tveganje na trgu.

17
Za nastanek poslovnega sistema (podjetja) je
potrebna združitev sredstev in ljudi, ki imajo
cilj proizvajati nove dobrine za zadovoljitev
dolocenih potreb.

• Zgodovinsko gledano je sodobno podjetje naslednik
  manufakture, ki se je
• razvila po propadu fevdalizma.
• Takratna podjetja so že temeljila na delitvi
  dela in manufakture tudi.
• Kasneje, z izumom posameznih delovnih in
  pogonskih strojev, ki jih
• srednjeveške delavnice še niso imele in
  manufakture v glavnem tudi ne, se je
• hitro poveceval tudi obseg proizvodnje.
• Razvoj poslovnih sistemov je šel od majhnih
  delavnic,do
• današnjih mednarodnih podjetij (korporacij).

18
Temeljni in dolgorocni cilj podjetij v
sodobnem tržnem gospodarstvu je dobicek.Le
dobicek, na dolgi rok, zagotavlja obstoj in
razvoj podjetja in takšna podjetja, ki jim je
temeljni cilj dobicek imenujemo profitne
organizacije.

• Obstajajo pa tudi organizacije, ki jim dobicek ni
  temeljni cilj.
• Takšne organizacije imenujemo neprofitne
  organizacije
• (kulturne, športne, humanitarne itd.).

19

• Poslovni sistem - podjetje
• je samostojna enota (poslovno, pravno),
• ima svoj cilj poslovanja,
• nosi posledice svojih odlocitev,
• zagotavlja svojo poslovno enotnost,
• se obnaša v skladu s pravili racionalnosti.

20
VRSTE PODJETIJ
A Z VIDIKA LASTNIŠTVA

• ZASEBNA (PRIVATNA) PODJETJA
• - osebne družbe (s.p., d.n.o, k.d., tiha
  družba)
• - kapitalske družbe (d.o.o., delniške
  družbe)
• DRŽAVNA, oz. JAVNA PODJETJA
• MEŠANA PODJETJA
• DOMACA ALI TUJA PODJETJA

21

• PODJETNIK POSAMEZNIK s.p. (osebna družba)
• Osnovna oblika te organiziranosti je
  samostojnost. Podjetnik kot
• samostojna osebnost prevzema vse rizike in uživa
  vse koristi svojih
• odlocitev. Glede na druge oblike podjetij je za
  samostojnega podjetnika
• znacilno, da ne potrebuje posebnega ustanovnega
  kapitala in da za
• obveznosti iz poslovanja odgovarja z vsem svojim
  kapitalom.
• DRUŽBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO d.n.o.
  osebna družba
• Lahko jo ustanovita dve osebi, lahko pa tudi vec
  oseb, ki odgovarjajo
• solidarnostno za obveznosti družbe z vsem svojim
  premoženjem. Družba je
• pravna oseba in je ustanovljena na osnovi pogodbe
  med družbeniki.
• Uvršcamo jo med osebne družbe. Od dobicka pripada
  vsakemu družbeniku
• najprej delež v višini 5 njegovega kapitalskega
  deleža. Ce dobicka ni
• toliko se deleži ustrezno znižajo. Ce je dobicka
  vec, se preostali njegov del
• razdeli med družbenike po enakih delih. Po enakem
  nacelu se pokriva
• izguba.

22

• KOMANDITNA DRUŽBA
• je osebna družba dveh ali vec oseb, kjer vsaj en
  družbenik komplementar
• - (lahko pa njih vec) osebno odgovarja za
  obveznosti družbe z vsem
• svojim premoženjem in najmanj en družbenik
  komandist - ali njih vec,
• ne odgovarja za obveznosti družbe. Za ustanovitev
  ni predpisan osnovni
• kapital. Jasno mora biti oznaceno kdo je
  komplementar, imena komandistov
• pa je prepovedano vnašati. Posle vodi
  komplementar, ce jih komandist,
• potem za obveznosti družbe odgovarja enako kot
  komplementar.
• TIHA DRUŽBA
• ni pravna oseba, uvršcamo jo med osebne družbe.
  Nastane na osnovi
• pogodbe, kot obligacijsko razmerje med obstojeco
  osebno ali kapitalsko
• družbo in drugim subjektom, ki je lahko fizicna
  ali pravna oseba (tihi
• družbenik). Na podlagi pogodbe tihi družbenik
  prispeva denar, sredstva ali
• storitve in v zamenjavo dobi pravico do udeležbe
  pri kasnejšem dobicku.
• Tihi družbenik ni znan. Njegovo ime ne sme biti v
  firmi nosilca tihe družbe.
• .

23

• Ce je, potem je tihi družbenik, ki je za to vedel
  ali bi moral vedeti,
• odgovoren upnikom za obveznosti nosilca družbe
  solidarno z vsem svojim
• premoženjem. Pri izgubi sodeluje tihi družbenik
  le do višine vrednosti
• placanega vložka.
• DELNIŠKA DRUŽBA
• je ena najpomembnejših oblik kapitalskih družb.
  Osnovni kapital je
• razdeljen na delnice. Najnižji znesek osnovnega
  kapitala je 25.000 .
• Delniška družba odgovarja upnikom za svoje
  obveznosti z vsem svojim
• premoženjem. Delnicarji za obveznosti družbe ne
  odgovarjajo. Delnicarjem
• pripada del letnega dobicka, ki je sorazmeren z
  nominalnimi zneski delnic.
• Organi delniške družbe so skupšcina delnicarjev,
  nadzorni svet (ni
• obvezen, razen ce tako doloca zakon ali statut)
  in uprava.

24

• DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO d.o.o.
• je oblika kapitalske družbe in je pravna oseba.
  Ustanovi jo lahko ena ali
• vec fizicnih, oz. pravnih oseb, ki postanejo
  njeni družbeniki. Osnovni kapital
• je razdeljen na osnovne vložke družbenikov. Za
  obveznosti družbe
• družbeniki ne odgovarjajo s svojim osebnim
  premoženjem. Družbeniki
• imajo pravico do deleža v dobicku, razen ce v
  pogodbi ni drugace doloceno.
• Dobicek se deli sorazmerno z višino poslovnih
  deležev, oz. v skladu s
• pogodbo.
• Kapitalski družbi sta še
• komanditna delniška družna in
• evropska delniška družba (je nadnacionalna
  pravnoorganizacijska oblika)

25
B Z VIDIKA VRSTE POSLOVNIH UCINKOV -
dejavnosti

• PROIZVODNA PODJETJA
• rudarski, industrijski, kmetijski, gradbeni
• TRGOVSKA PODJETJA
• trgovina na veliko in malo ter zunanja ali
  notranja trgovina
• STORITVENA PODJETJA
• ptt storitve, prevozi, turizem, financne
• storitve (banke), komunala

26
C Z VIDIKA NACINA PROIZVODNJE

• INDIVIDUALNA (po narocilu) ALI KOSOVNA
  PROIZVODNJA,
• SERIJSKA PROIZVODNJA (mala, velika)
• MNOŽICNA PROIZVODNJA.

27
USTANOVITEV PODJETJA

• POGODBA O USTANOVITVI PODJETJA
• - pravna oblika podjetja,
• - ime podjetja in njegov sedež,
• - dejavnost podjetja ali poslovni
  predmet,
• - višina kapitala in nacin njegove
  zagotovitve.
• STATUT PODJETJA
• - pravice in obveznosti,
• - nacin upravljanja in organi podjetja,
• - nacin ugotavljanja dobicka in delež na
  njemu.
• REGISTRACIJA PODJETJA NA SODIŠCU

28
PRENEHANJE POSLOVNEGA SISTEMA

• LIKVIDACIJA prostovoljna ali prisilna,
• STECAJ poudarek je na (obicajno delnem)
  poplacilu
• upnikov
• V vsakem primeru poslovni sistem preneha
  delovati šele, ko je izpeljan postopek
  likvidacije in ga sodišce izbriše iz registra
  podjetij.

29
INSOLVENCNI POSTOPKI

• Likvidacija je postopek, v katerem se opravi
  unovcenje (likvidacija) celotnega dolžnikovega
  premoženja in sorazmerno in socasno poplacilo
  vseh upnikov iz tega premoženja,
• Stecaj je poseben sodni postopek,ki ga opravi
  pristojno sodišce nad premoženjem dolžnika.
  Osnovni stecajni razlog je dalj casa trajajoca
  placilna nesposobnost, oz. nesolventnost
  dolžnika,
• Prisilna poravnava je poseben sodni postopek, ki
  na predlog prezadolženega dolžnika poteka pred
  sodišcem z namenom, da odpravi prezadolženost in
  prepreci stecaj. Od uvedbe prisilne poravnave, do
  njenega konca, stecajnega postopka ni mogoce
  zaceti. Organi v procesu prisilne poravnave so
  poravnavni senat, upravitelj postopka prisilne
  poravnave in upniški odbor.

30
POSLOVNO ZDRUŽEVANJE IN RAZDRUŽEVANJE

• horizontalno in vertikalno povezovanje,
• financne naložbe,
• fuzije - združevanje (merger), prevzemi
  (aquisition),
• konzorcij,
• kooperacije,
• karteli in koncerni.
• Kot se združujejo se lahko poslovni sistemi tudi
• razdružujejo iz najrazlicnejših vzrokov.

31
TEORIJA PROIZVODNJE

• Proizvodna funkcija( proizvodnja) je ena od
  poslovnih funkcij
• podjetja, pri kateri sodelujejo in tudi
  medsebojno ucinkujejo
• posamezne prvine poslovnega procesa. Od kolicine
  in
• kakovosti teh prvin, pa tudi od nacina kako
  vplivajo ena na
• drugo, je odvisna proizvodnja kot celota.
• To pa je zelo pomembno za gospodarjenje, kajti
  poznati
• proizvodnjo, pomeni poznati kako prvine
  proizvodnega
• procesa med sabo delujejo in kako se porabljajo.

32

• Zato lahko proizvodno funkcijo (proizvodnjo kot
  dejavnost) razumemo kot
• funkcijo, ki vhode X preoblikuje v izhode Y, kar
  lahko v splošni obliki
• zapišemo kot
• Y f(X) kjer je
• Y y1, y2, y3 ..yn množica proizvodov (množica
  izhodov)
• X x1, x2, x3 .xn množica vhodov
• Ce želimo predstaviti prvine poslovnega procesa,
  ki sodelujejo v proizvodnji,
• lahko to napišemo takole
• Y f(V1, V2, V3 Vn
• Ta funkcija kaže razmerje med kolicino izdelkov
  in kolicino prvin, ki smo jo
• vložili v proizvodni proces. Proizvodno funkcijo
  lahko razumemo tudi kot
• funkcijo donosa.

33

• Teorija proizvodnje se torej ukvarja z analizo
  kako naj podjetja pri dani
• tehnologiji kombinirajo proizvodne dejavnike,
  da bi dosegli najvecji možni
• proizvod z danimi stroški, oziroma dani proizvod
  z najmanjšimi stroški.
• Optimalna tehnicna rešitev še ne pomeni hkrati
  tudi optimalne
• ekonomske rešitve, pri kateri moramo upoštevati
  še stroške
• proizvodnje in ceno proizvoda.
• Poznamo tri vrste ucinkovitosti (produktivnosti)
  v proizvodnji
• Tehnicno (tehnološko) ucinkovitost tu
  spremljamo fizicne merske enote koliko vložimo
  v proizvodnjo in koliko dobimo,
• Ekonomsko ucinkovitost merimo porabo s
  stroškovnimi izrazi,
• Inženirsko ucinkovitost kombinacija med
  tehnicno in ekonomsko gledamo kateri so
  najmanjši potroški dolocenih prvin proizvodnega
  procesa.

34

• PRODUKCIJSKA FUNKCIJA opisuje tehnološko zvezo
  med proizvodnimi dejavniki in proizvodi ter
  prikazuje najvecji možni
• proizvod (Q), ki ga je možno proizvesti z vsako
  možno kombinacijo proizvodnih dejavnikov pri dani
  tehnologiji.
• To pomeni, da velja domneva, da lahko izdelamo
  dolocen proizvod z razlicno kombinacijo in
  razlicno kolicino prvin proizvodnega procesa.
• Odvisno od kombinacije bo proizvodnja lahko v
  hitrejšem porastu od porabe ali bo sorazmerna
  rasti porabe ali pa bo pocasnejša od rasti porabe
  prvin proizvodnega procesa.

35
TEHNOLOGIJA predstavlja akumulirano znanje družbe
o razlicnih metodah spreminjanja proizvodnih
dejavnikov v proizvode, oz. je vsota vsega
tehnicnega znanja, ki se nanaša na proizvodnjo
materialnih dobrin. V dolocenem trenutku
predstavlja razpoložljiva tehnologija za podjetje
neko dano omejitev v tem smislu, da
postavlja meje glede kolicine in vrste dobrin, ki
jih je možno proizvesti z danim obsegom
produkcijskih dejavnikov. Tehnologija v vsakem
dolocenem trenutku predstavlja omejitev v obsegu
zadovoljevanja cloveških potreb z danim obsegom
proizvodnih dejavnikov.
36
Proizvodnjo lahko opredelimo kot proces, ki
spreminja proizvodne dejavnike (inpute) v
proizvode (outpute). Pri tem s proizvodnimi
dejavniki v najširšem smislu besede razumemo
delo, zemljo in kapital. Posamezne skupine
proizvodnih dejavnikov pa delimo še v ožje
skupine proizvodnih dejavnikov.
37
Temeljna vprašanja proizvodnje so
1. Kaj naj proizvajamo in koliko vsake
vrste dobrin naj proizvedemo?
2. Kako naj proizvajamo dobrine?
3. Za koga naj dobrine proizvajamo?
38
PRI PROIZVODNJI IMAMO NASLEDNJIPROBLEMOMEJENA
KOLICINA PRODUKCIJSKIH DEJAVNIKOVOMEJENA
KOLICINA DOBRIN POTREBE (neomejene)
39
Z vidika razpoložljivih kolicin v dolocenem
obdobju, delimo proizvodne dejavnike na

• STALNE PROIZVODNE DEJAVNIKE, ki so takšni, da jih
  v
• danem obdobju po kolicini ni mogoce
  spremeniti in
• vstopajo v proizvodnjo v enaki kolicini.
• 2. SPREMENLJIVE DEJAVNIKE, ki so takšni, da se
  njihova
• kolicina v opazovanem obdobju lahko
  spreminja.

40
Shematski prikaz produkcijske funkcije
produkcijska funkcija
proizvodi
41
NACINI PRIKAZOVANJA PROIZVODNE FUNKCIJE

• Proizvodno funkcijo lahko prikažemo na tri
  nacine, in sicer
• z matematicno enacbo,
• z grafikonom,
• s tabelo.

42
Prikaz produkcijske funkcije z matematicno
enacbo
Vzemimo, da imamo opravka s tehnologijo, ki
zaposluje dva proizvodna dejavnika delo (L) in
kapital (K). Najvecji možni ali maksimalni
proizvod (Q) zapišemo kot funkcijo teh dveh
spremenljivk Q
f(K, L)
43
PRIKAZ PROIZVODNE FUNKCIJE Z GRAFIKONOM
Qf(K,L)
44
Prikaz proizvodne funkcije s tabelo (po
Samuelsonu)
K
6 346 490 600 692 775 846
5 316 448 548 632 705 775
4 282 400 490 564 632 692
3 245 346 423 490 548 600
2 200 282 346 400 448 490
1 141 200 245 282 316 346
0 1 2 3 4 5 6 L
Dolocen proizvod je praviloma mogoce proizvajati
z raznimi kombinacijami proizvodnih dejavnikov.
45
KRATKO OBDOBJE eden ali nekaj proizvodnih
dejavnikov vstopa v proizvodnjo kot stalni
dejavnik
DOLGO OBDOBJE ni stalnih dejavnikov, saj je
možno vsak dejavnik na novo proizvesti ali pa
ga nadomestiti z drugim dejavnikom. V tem
primeru so vsi proizvodni dejavniki spremenljivi.
46

• Na splošno locimo
• produkcijsko funkcijo s spremenljivimi
  (variabilnimi) razmerji med tvorci in
• produkcijsko funkcijo s stalnimi (fiksnimi)
  razmerji
• O prvi govorimo, ko lahko dolocen ali
  razlicen obseg proizvodov proizvedemo z
  razlicnimi razmerji (kombinacijami) proizvodnih
  dejavnikov in o drugi, ko vsak obseg proizvodov
  zahteva le eno samo doloceno razmerje med
  proizvodnimi dejavniki.

47
Ce dodajamo enake kolicine spremenljivega
dejavnika pri stalni kolicini vseh drugih
proizvodnih dejavnikov, zacne mejni proizvod
spremenljivega tvorca po doloceni tocki padati.
To si lahko zelo nazorno zamislimo pri
kmetijstvu, ce vzamemo, da je zemlja (njiva)
nespremenljivi dejavnik, vloženo delo (število
delavcev) pa spremenljivi dejavnik.
Zakon o padajocem donosu
48
Proizvodnja z enim spremenljivim proizvodnim
dejavnikom
Obseg Obseg Celotni
Povprecni Mejni dela kapitala
proizvod proizvod proizvod
_____

_ __0________10_______ _0_________-_________-____
__1________10_______ 10 _______ 10 ______
10____ __2 _______ 10 _____ _ 30 _______ 15
_______20____ __3 _______ 10 _______ 60 _______
20 _ _____30____ __4 _______ 10 _______ 80
_______ 20 _______ 20____ __5 _______ 10 _______
95 _______ 19 ______ 15____ __6 _______ 10
______ 108 _______ 18 _______13____ __7 _______
10 ______ 112 _______ 16 _______ 4____ __8
_______ 10 ______ 112 _______ 14 _______
0____ __9 _______ 10 ______ 108 _______ 12
_______ -4_ _ _ _10 _______ 10 ______ 100 _______
10 _______ -8____
49
Krivulja CELOTNEGA PROIZVODA prikazuje obseg
celotnega proizvoda pri razlicni kolicini
spremenljivega proizvodnega dejavnika.
50
Krivulja MEJNEGA PROIZVODA prikazuje prirastke
celotnega proizvoda zaradi dodatne naložbe
spremenljivega dejavnika. Ce z ??L oznacimo
spremembo porabe dela in z ?Q oznacimo ustrezno
spremembo celotnega proizvoda, mejni proizvod
dela oznacimo takole MPL ?Q/?L
51
Krivulja POVPRECNEGA PROIZVODA dela (APL)
prikazuje povprecne vrednosti proizvoda glede na
naložbe spremenljivega dejavnika.Povprecni
proizvod dela izracunamo tako, da celotni
proizvod delimo s kolicino enotdela TPL Q/L
52
Krivulje celotnega proizvoda, mejnega proizvoda
in povprecnega proizvoda
celotni proizvod
mejni proizvod
povprecni proizvod
53
FUNKCIJE CELOTNEGA, POVPRECNEGA IN MEJNEGA
PROIZVODA
54
POSLOVNI PROCES, NJEGOVE FAZE IN PRVINE

• Vsako podjetje opravlja neko dejavnost (npr.
  izdelava avtomobilov, bancništvo, hotelirstvo
  ipd.). Opravljanje teh dejavnosti imenujemo
  POSLOVNI PREDMET , ki ima kot
• rezultat nek proizvod ali storitev.
• OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI IMENUJEMO POSLOVNI
  PROCES.
• Njegov cilj je, v tržnem gospodarstvu,
  ustvarjanje dobicka.

55
FAZE POSLOVNEGA PROCESAPoslovni proces ali
proces reprodukcije v proizvodnem poslovnem
sistemu (podjetju) je sestavljen iz naslednjih
faz
NABAVA
PROIZVODNJA
PRODAJA

• 
  
  
• Okolje
  
  
  Okolje

F I N A N C I R A N J E
56
SREDSTVA IN NJIHOVO ANGAŽIRANJE
57

• POSLOVNA SREDSTVA PODJETJA
• ali premoženje je vsakem trenutku sestavljeno iz
• STVARI
• PRAVIC
• DENARJA

58
VRSTE SREDSTEV

• Locimo jih po nacinu porabljanja v procesu
• reprodukcije na
• DELOVNA SREDSTVA
  DELOVNI PREDMETI
• ali dolgorocna (stalna) sredstva ali
  kratkorocna (gibljiva) sredstva
• OSNOVNA SREDSTVA OBRATNA
  SREDST.
• PRAVICE
  DENARNA SREDSTVA
• Stalna sredstva za razliko od OS vsebujejo še
  dolgorocne financne
• naložbe

59
DELOVNA SREDSTVA se v podjetju pojavljajo kot

• Zemljišca (materialne možnosti ali aktivna
  sredstva)
• Zgradbe (tudi infrastruktura napeljave, poti,
  mostovi)
• Oprema (stroji, naprave, orodja, transp. sred.,
  inventar)
• Vecletni nasadi
• Osnovna creda
• DELOVNA (STALNA) SREDSTVA OSNOVNA SREDSTVA
• (prvine posl. procesa)
  (bilancna postavka)

60

• Sredstev za delo ne smemo enaciti z osnovnimi
  sredstvi.
• Npr. drobni inventar ali embalaža za veckratno
• uporabo po definiciji spadata med osnovna
  sredstva, v praksi pa jih zaradi manjše vrednosti
  in zaradi relativno hitre obrabe uvršcamo med
  obratna sredstva.

61
VRSTE OSNOVNIH SREDSTEV Dolgorocna sredstva

• so tista, ki se preoblikujejo v obdobju, ki je
  daljše od enega leta. Sem
• spadajo
• neopredmetena sredstva (patenti, licence )
• opredmetena osnovna sredstva (zemljišca, zgradbe,
  oprema),
• naložbene nepremicnine (nepremicnine, ki so že od
  pridobitve namenjene dajanju v najem),
• dolgorocne financne naložbe ( dana posojila,
  naložbe v vrednostne papirje),
• dolgorocne poslovne terjatve,
• dolgorocne aktivne casovne razmejitve (stroški
  razvoja, naložbe v tuja opredmetena osnovna
  sredstva, npr. vlaganja v nepremicnino, ki jo
  imamo v najemu).

62
OSNOVNA SREDSTVA V PRIPRAVI

• ZALOGE INVESTICIJSKEGA MATERIALA
• INVESTICIJSKA VLAGANJA V TEKU
• (nedograjene zgradbe in oprema)
• TERJATVE NA OSNOVI INVESTICIJ
• VCASIH TUDI AVANSI IZVAJALCEM GRADBENIH DEL
• ALI IZDELOVALCEM OPREME
• OSNOVNA SRED. V PRIPRAVI SE ŠE NE
  AMORTIZIRAJO

63
OBSEG IN VREDNOST OSNOVNIH SREDSTEV

• Obseg in sestava OS je zelo odvisna od panoge in
• od tehnologije.
• Pri OS razlikujemo
• nabavno vrednost,
• odpisano vrednost,
• neodpisano vrednost,
• revalorizirano vrednost- prevrednotovanje
  (splošno ohranjanje vred.OS, kupljenih v tujini
  z vrednostjo v tuji valuti posebno zaradi
  upoštevanja nacela poštene vrednosti (okrepitev,
  oslabitev, odprava oslabitve)

64
IZKORIŠCENOST OSNOVNIH SREDSTEV

• Zmogljivost (kapaciteta) OS je sposobnost
  proizvesti doloceno kolicino v dolocenem casu.
• Ekstenzivna zmogljivost pove, koliko casa v
  casovni enoti (npr. leto) dela OS (naprava,
  stroj),
• Intenzivna zmogljivost pove, koliko proizvodov v
  doloceni casovni enoti (npr. ura) naredi OS
  (naprava, stroj),
• Integralna zmogljivost je produkt obeh
  zmogljivosti,
• Vgrajena,tehnicna in razpoložljiva zmogljivost,
• Planirana in dejanska zmogljivost.

65
OBRATNA SREDSTVA

• TOK OBRACANJA OBRATNIH SREDSTEV

DENAR
ZALOGE
SUROVIN IN MAT.
ZALOGE NEDOK. PROIZV .
ZALOGE
PROIZVODOV
TERJATVE
DO KUPCEV
66
VRSTE OBRATNIH (KRATKOROCNIH) SREDSTEVPreoblikuje
jo se praviloma v casovnem obdobju, ki je krajše
od enega leta.

• ZALOGE
• - surovin, materiala in drobnega
  inventarja,
• - nedokoncane proizvodnje,
• - zaloge proizvodov,
• - zaloge trgovskega blaga.
• TERJATVE IZ OBRATNIH SREDSTEV,
• AKTIVNE CASOVNE RAZMEJITVE (kratkorocne)
• DENARNA SREDSTVA (v blagajni, na racunu)
• FINANCNE KRATKOROCNE NALOŽBE.

67
1. ZALOGEVrste zalog

• zaloge vhodnih materialov in surovin,
• zaloge kupljenih delov,
• zaloge nedokoncane proizvodnje,
• zaloge koncnih proizvodov,
• zaloge v tranzitu (so v procesu transporta iz ene
  na drugo lokacijo),
• zaloge rezervnih delov,
• zaloge drobnega inventarja,
• zaloge režijskega materiala,
• zaloge pakirnega materiala (embalaža),
• zaloge odpadnih materialov.
• Iz prakticnih razlogov in zaradi analiticnih
  potreb grupiramo zaloge v tri
• skupine zaloge vhodnih materialov in surovin,
  zaloge
• nedokoncane proizvodnje, zaloge koncnih
  proizvodov.

68

• Locimo pa še
• razbremenilne zaloge (pomagajo premostiti
  neskladje med ponudbo in povpraševanjem,
• serijske zaloge podjetje nabavlja vhodni
  material v optimalnih kolicinah, ki odgovarja
  proizvodnji seriji,
• varnostne zaloge zaradi morebitnih okvar in
  negotovosti v poslovanju,
• sezonske zaloge,
• špekulativne zaloge.

69
Stroški zalog

• stroški skladišcenja
• - stroški investicije v zaloge,
• - stroški skladišca,
• - stroški držanja zalog.
• stroški narocanja
• stroški izcrpanja zalog (kadar podjetje nima
  izdelkov na skladišcu, kupci pa jih želijo imeti
  so stroški izgubljene realizacije)

70
Metode obracunavanja vrednosti zalog

• metoda drsecih povprecnih cen
• metoda tehtanih povprecnih cen
• metoda prvih nabavnih cen - (FIFO)
• metoda zadnjih nabavnih cen (LIFO)
• metoda planskih cen.
• Tehtana aritmeticna sredina

Kolicina (kg) Cena ()
2.000 6,0
3.000 8,0
? 5.000
12.000 24.000 ? 36.000
36.000 5.000 7,2
71
Primer obracunavanja zalog z uporabo razlicnih
metod

• Element
• Zaloga 1 10 10 100
• Nabava
• Zaloga 2
• Poraba
• Zaloga 3

Tehtane povprecne cene
Povprecne drsece cene
F I F O
L I F O
C
Q
V
Q
C
V
Q
C
V
C
V
Q
10
100
10
10
100
10
10
100
10
5
12
60
5
12
60
5
12
60
5
12
60
10,6
159
15
15
160
15
11
15
160
165
5
10,6
53
5
10
50
5
5
12
60
11
55
10
10,6
106
10
110
10
11
110
10
100
72
2. TERJATVE

• do kupcev,
• do dobaviteljev (avansi!),
• do države (preplacila!),
• do financerjev (vpis kapitala),
• do uporabnikov financnih naložb (obresti, deleži
  v dobicku).

73
3. DENARNA SREDSTVA

• gotovina v blagajni,
• knjižni denar,
• denar na poti.

74
4. FINANCNE NALOŽBE

• naložbe v financne dolgove drugih podjetij,
  države (posojila,vrednostni papirji)
• naložbe v kapital drugih podjetij

75
5. AKTIVNE CASOVNE RAZMEJITVE

• kratkorocno odloženi stroški, oz. kratkorocno
  odloženi odhodki
• kratkorocno nezaracunani prihodki
• Dolocene stroške (najemnine, zavarovalnine)
• moramo razmejiti na vec mesecev, saj ti
• stroški niso stroški samo enega meseca.

76
OBRACANJE OBRATNIH SREDSTEV

• Vecja je hitrost obracanja OBS manj denarnih
  sredstev je potrebno za enak ciklus poslovnega
  procesa.
• 
  promet v obdobju
• Koeficient obracanja
• 
  povprecno stanje OBS
• 
  365 dni
• Trajanje enega obrata
• 
  koeficient obracanja

77
Primer

• Izracunajte koeficient obracanja zalog gotovih
  izdelkov, ce
• je povprecno stanje zaloge gotovih proizvodov v
  enem letu
• 550 kom., v obdobju enega leta pa podjetje proda
  9.350 kom.
• promet v obdobju 9.350 kom.
• K -------------------- ------------- 17
• povprecna zaloga 550
  kom.
• Kolikšno je trajanje enega obrata?
• 365 dni 365
• K ---------------- ------------ 21,5
  dni
• koef. obracanja 173

78
VIRI SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO NJIH
79

• Sredstva so premoženje poslovnega sistema,
  premoženje pa je od lastnikov.
• Sredstva, ki jih vložijo lastniki poslovnega
  sistema so
• kapital ali cista sredstva ali cisto
  premoženje podjetja.
• Sredstva lahko posodijo tudi banke, druge pravne
  ali fizicne osebe.Tu obstoja obveznost vrnitve do
  virov sredstev, ki pa je dolgorocna ali
  kratkorocna.
• Sredstva dajejo odgovor na vprašanje KAJ?
  (kaj ima podjetje?)
• Viri sredstev pa na vprašanje OD KOD?
  (od kod je dobilo?)
• VIRI SREDSTEV so lahko
• NEVRACLJIVI (lastni, trajni,stalni vlaganje
  kapitala)
• VRACLJIVI (obveznost vracila- obstaja terjatev
  drugih, posojila, obveznice)

80
Znacilnosti virov financiranja

• DOLŽNIŠKI KAPITAL
• POVRATNI KAPITAL
• PLACILO OBRESTI
• NI PRAVICE DO UPRAVLJANJA

• LASTNIŠKI KAPITAL
• NEPOVRATNI KAPITAL
• PLACILO DIVIDEND
• PRAVICA DO UPRAVLJANJA

81
Do vseh virov sredstev ima podjetje obveznosti.
Nekatere je potrebno poravnati takoj, druge v
razlicnih casovnih terminih

• Le obveznosti do lastnikov, t.j. do prinašalcev
  kapitala so
• praviloma trajne. To pomeni, da so vsa sredstva
  podjetja,
• pridobljena hkrati z obveznostmi do drugih
  vracljiva, le tista
• pridobljena s kapitalom, so praviloma stalna.
• Realno obstaja tudi obveznost podjetja do
  lastnikov, zato
• mora ohranjati realno vrednost kapitala in celo
  zagotoviti
• njegovo oplajanje ali pa tudi vracilo kadar in ce
  to pride v
• poštev.

82
PRISKRBOVANJE SREDSTEV GLEDE NA OBVEZNOSTI DO
NJIHOVIH VIROV

• Zacetna sredstva pridobi podjetje ob ustanovitvi.
  Praviloma
• se hkrati s sredstvi pojavi obveznost do
  lastnikov za
• vplacani kapital, lahko pa še obveznosti do bank
  ali drugih,
• ki so dali posojila.
• Kasneje podjetje povecuje sredstva tako, da pri
  delitvi
• cistega dobicka povecuje kapital ali pa najema
  nova
• posojila. Sredstva lahko obcasno povecuje tudi
  tako, da ne
• poravnava obveznosti iz poslovanja.
• Povecevanje sredstev je vedno povezano z
  nastajanjem
• novih obveznosti do njihovih virov.

83

• Naloga financiranja v gospodarski družbi je
  skrbeti ne le za sredstva in njihovo
  preoblikovanje ampak tudi za vracanje. Vsa
  dobljena posojila mora podjetje, ob postavljenih
  rokih, vrniti in poravnati tudi vse druge
  obveznosti (dobavitelji itd.). Razlikujejo se le
  roki.
• Vsako vracanje posojil ali poravnava obveznosti
  pomeni za podjetje vracanje sredstev, oz. njihovo
  zmanjševanje, skupaj z zmanjševanjem obveznosti
  do njihovih virov.
• V povezavi z rokom vracanja je zapadlost
  obveznosti do virov sredstev.

84

• Kot obveznosti do virov sredstev štejemo
  obveznosti iz
• KAPITALA
• DOLGOV
• PASIVNIH CASOVNIH RAZMEJITEV
• Med trajne obveznosti do virov sredstev in
  obveznosti do
• virov sredstev z roki zapadlosti, ki niso vnaprej
  doloceni,
• lahko štejemo postavki I. in III. Postavka II.
  ima vnaprej
• dolocene roke zapadlosti.
• Ce gledamo na rocnost je možno kot dolgorocne
  vire imeti
• postavko I. in del postavke II. in III. Med
  kratkorocne
• obveznosti do virov sredstev pa so vse druge.

85
BILANCA STANJA

• KAŽE PREMOŽENJSKO STANJE POSLOVNEGA SISTEMA NA
  DOLOCEN DAN
• LEVA STRAN STANJE SREDSTEV ALI AKTIVA
• DESNA STRAN OBVEZNOSTI DO VIROV ALI PASIVA
• V BILANCI STANJA MORA BITI SEŠTEVEK AKTIVE (leva
  stran) ENAK SEŠTEVKU PASIVE (desna stran)

86
Bilanca stanja (splošen
prikaz)

87
BILANCA SREDSTEV IN NJIHOVIH VIROV


SREDSTVA
OBVEZNOSTI DO VIROV SRED.
A. STALNA SREDSTVA
A. KAPITAL
I. Neopredmetena dolgor. sred.
I. Osnovni kapital
II. Vplacani presežek kapitala
II. Opredmetena osnovna sredstva
III. Rezerve
III. Dolgorocne financne naložbe
IV. Preneseni cisti dobicek ali izguba
IV. Popravek kapitala
V. Revalorizacijski popravek kapitala
B. GIBLJIVA SREDSTVA
B. DOLGOROCNE REZERVACIJE
I. Zaloge
C. DOLGOROCNE OBVEZ. IZ FINANCIRANJA
II. Dolgorocne terjatve iz poslovanja
C. DOLGOROCNE OBVEZ. IZ POSLOVANJA
III. Kratkorocne terjatve iz poslovanja
D. KRATKOROCNE
OBVEZ. IZ FINANCIRANJA
IV. Kratkorocne financne naložbe
V. Denarna sredstva
E. KRATKOROCNE OBVEZ. IZ
POSLOVANJA
VI. Aktivne casovne razmejitve
F. PASIVNE CASOVNE RAZMEJITVE
88
RAZMERJA MED VIRI SREDSTEV1. KAZALCI STRUKTURE
VIROV FINANCIRANJA

• Na splošno velja, da naj bi bil odnos med
  lastnimi (kapital) in tujimi viri približno
  5050. Lastni kapital naj bi pokrival tuje vire.
• A Stopnja financne varnosti ali stopnja
  kapitalizacije
• kapital
  (lastna sredstva)
• Stopnja kapitalizacije ----------------------
  ----------------
• obveznosti do virov
  sredstev
• Ce je vrednost kazalca gt 0,5, pomeni, da je
  podjetje
• financno varno, saj vec kot svojih sredstev
  financira z
• lastnim kapitalom.

89

• B Stopnja zadolženosti kaže dolžniško
  financiranje vseh
• sredstev podjetja.
• 
  dolg (tuja sredstva)
• Stopnja zadolženosti ---------------------
  ----------------------
• 
  obveznosti do virov sredstev
• Vecji ko je kazalnik, vec poslovanja podjetje
  financira s tujimi
• viri. Pri vrednosti 0,5 se podjetje financira z
  lastnimi in tujimi
• viri v enakem razmerju.

90
2. KAZALCI PLACILNE SPOSOBNOSTI

• A Koeficient placilne sposobnosti (likvidnosti)
• Kazalec kaže financiranje kratkorocnih
  sredstev iz
• kratkorocnih obveznosti do virov sredstev
• 
  kratkorocna sredstva
• Placilna sposobnost ----------------------
  ------------------
• (likvidnost)
  kratkorocne obveznosti (viri)
• Ce je vrednost 1, ima podjetje kratkorocna
  sredstva v celoti
• financirana s kratkorocnimi obveznostmi do virov
  sredstev.
• vecja je vrednost kazalca, ugodnejša je placilna
  sposobnost -
• del kratkorocnih sredstev financira tudi
  dolgorocno.

91
B. Koeficient tekoce placilne sposobnosti

• Kazalec kaže, kako podjetje financira zaloge in
  druga
• kratkorocna sredstva ali s kratkorocnimi
  obveznostmi ali tudi
• dolgorocno (glej formulo). Zaloge naj bi bile
  najmanj likvidna
• kratkorocna sredstva in v primeru stecaja jih je
  najtežje prodati.
• 
  celotna kratk. sred. - zaloge
• Tekoca placilna sposobnost ---------------------
  ----------------------
• 
  kratkorocne obveznosti
• Ce je vrednost kazalca 1 (praviloma naj bi bila),
  podjetje vse
• zaloge financira dolgorocno, ce je gt 1, pa poleg
  zalog
• dolgorocno financira tudi druga kratkorocna
  sredstva.

92
C. Koeficient trenutne placilne sposobnosti

• Kazalec nam pove, kako likvidno je podjetje na
  zelo kratek
• rok, oz. kako hitro je sposobno poravnati zapadle
  kratkorocne
• obveznosti.
• 
  denar kratk. vred. papirji
• Trenutna placilna sposobnost -------------------
  -----------------------
• 
  kratkorocne obveznosti

93
D Financna stabilnost

• Kazalec pove, ali lahko financni položaj prenese
  negativne
• vplive, ne da bi se porušilo financno ravnotežje.
• dolg.obvez. iz financiranja in
  poslov. kapital (viri)
• Fin. stab. -------------------------------------
  -------------------------------
• stalna sred. dolgorocne
  terjatve iz poslovanja
• Financna stabilnost dolgor. sred. / dolg. viri
• Dolgorocna sredstva se praviloma morajo
  financirati z
• dolgorocnimi viri.

94
PRIMER

• Podjetje ima naslednja sredstva in vire sredstev
  nabavna vrednost strojev je 500.000 , nab. vred.
  zgradb 250.000 , dolg. Posojila dolgorocna
  (prejeta) 300.000 , dolgovi do dobaviteljev
  50.000 , zaloge
• koncnih izdelkov 100.000 , zaloge materiala
  50.000 , kratkor. fin. naložbe 50.000 , kapital
  600.000 , denar 50.000 , terjatve do kupcev
  50.000 , kratk. posojila 100.000 (prejeta)
• Ugotovite sredstva in obveznosti do virov
  sredstev
• Izracunajte stopnjo kapitalizacije, stopnjo
  zadolženosti podjetja, stopnjo likvidnosti.

95

• SREDSTVA -
  VIRI SREDSTEV -
• stroji 500.000
  lastni kapital 600.000
• zgradbe 250.000
  prejeta dolg. posojila 300.000
• zaloge konc. pr.
  100.000 obveznosti do dobavit. 50.000
• zaloge materiala
  50.000 prejeto kratk. posoj. 100.000
• terjatve do kupcev 50.000
  
• denar
  50.000
• kratkor. fin. nalož.
  50.000
• SREDSTVA 1,050.000
  VIRI SRED. 1,050.000

96

• Stopnja kapitalizacije9
• kapital
  600.000
• St. kap. -----------------
  ----------------- 0,571 (toliko je kapitala v
  virih
• viri sredstev
  1,050.000 sredstev 57,1)
• Stopnja zadolženosti
• dolgovi
  300.000 50.000 100.000
• St. zadolž. ---------------
  ------------------------------------ 0,4286
• viri sred.
  1,050.000
• Stopnja likvidnosti ali koeficient placilne
  sposobnosti9
• kratkor. sred.
  100 50 50 50 50 (v T)
• St. likvidnosti ----------------------
  ----------------------------------------- 2
• kratk. viri
  100.000 50.000

97
S T R O Š K I
98
TROŠENJE IN UPORABA PRVIN POSLOVNEGA PROCESA
Potroški za proizvod A
Potroški za proizvod B
DS 1.. 4 ure DS 2 3 ure

• Prvine poslovnega procesa
• delovna sredstva
• - delovni predmeti
• - delo
• - tuje storitve

DP 1..80 kg DP 2..95 kg D 1 20 ur D 2 30
ur
DS 1.5 ur DS 2.2 uri DP 160 kg DP 270
kg D 1.. 15 ur D 225 ur
S 1 5 ur S 2 3 ure S
1....10 ur
S 2. 5 ur
99
DEFINICIJA STROŠKOV

• Stroški so cenovno izraženi potroški poslovnih
  prvin
• (delovnih sredstev, delovnih predmetov, dela, oz.
  delovne
• sile in tujih storitev), ki nastajajo v procesu
  reprodukcije v
• poslovnem sistemu. Gre za denarno izraženo porabo
  
• poslovnih prvin, ki nastaja v zvezi s poslovanjem
  
• poslovnega sistema.
• n
• C S Qi pi
• i1

100
IZDATKI IN STROŠKI

• niso vsi izdatki stroški in niso vsi stroški tudi
  izdatki.
• Poglejmo npr. nabavo materiala.
• Strošek nastane, ko se material predela v
  proizvodnji. Izdatek
• nastane, ko poslovni sistem placa nabavljeni
  material.
• Izdatek lahko nastane pred stroškom
  (predplacilo dobavitelju),
• istocasno s stroškom ali kasneje kot strošek
  (material je že
• porabljen, ko poslovni sistem placa
  dobavitelju).
• Poznamo tudi izdatek, ki ni strošek (donacija)
  ali pa strošek, ki ni izdatek (poslovni sistem
  dobi v dar neko napravo).

101
RAZMERJA MED IZDATKI IN STROŠKI

• 
  I Z D A T K I
• izdatki,
  ki izdatki, ki izdatki, ki izdatki,
  ki
• še niso
  so hkrati so že prej niso nikoli
• stroški
  stroški stroški stroški

stroški, ki stroški, ki stroški,
ki stroški, ki nikoli niso so že
prej so hkrati še niso izdatki
izdatki izdatki
izdatki S T R O
Š K I
102
VRSTE STROŠKOV

• STROŠKE lahko proucujemo v razlicnih povezavah in
  jih
• tudi lahko razvršcamo v razlicne skupine.
  Govorimo o t.im.
• klasifikaciji stroškov.
• Za nas so pomembne zlasti naslednje klasifikacije
  stroškov
• naravne vrste stroškov (stroški poslovnih prvin)
• izvirni in izvedeni stroški
• stalni in spremenljivi stroški (fiksni in
  variabilni)
• dodatni in mejni stroški
• posredni in neposredni stroški (direktni,
  indirektni)

103
STROŠKI PO RAZLICNIH RAZVRSTITVENIH KRITERIJIH

• KRITERIJ ZA RAZVRŠCANJE
  VRSTE STROŠKOV
• 1. Glede na prvine poslovnega procesa -
  stroški predmetov dela
• 
  - str. delovnih sredstev
• 
  - stroški dela
• 
  - stroški storitev
• 2. Pripisovanje posameznim stroškovnim -
  neposredni stroški
• objektom (stroškovnim nosilcem)
  - posredni stroški
• 3. Izvor s stališca obravnavane poslovne -
  izvirni stroški (v podjetju)
• enote
  - izvedeni stroški (izven podj.)
• 4. Poslovne funkcije
  - stroški proizvodnje
• 
  - str. nabave. prodaje,
  uprave
• 5. Obdobje nastanka stroškov
  - predracunski stroški
• 
  - obracunski stroški
  

104
KRITERIJ ZA RAZVRŠCANJE VRSTE STROŠKOV

• 6. Obdobje vpliva na poslovni izid -
  stroški zalog
• 
  - stroški obdobja
• 
  - zapadli stroški
• 
  - nezapadli stroški
• 7. Odziv na spremembe v obsegu -
  stalni stroški
• poslovanja
  - spremenljivi stroški
• 
  - omejeno stalni stroški
• 
  - omejeno spremenljivi str.
• 8. Vrednotenje posameznih
  - dejanski stroški
• stroškovnih komponent
  - ocenjeni stroški
• 
  - standardni stroški
• 9. Koncepti, pomembni za
  - obvladljivi stroški
• proces odlocanja
  - razlikovalni (diferencni) str.
• 
  - nepovratni stroški
• 
  - izogibni stroški
• 
  - oportunitetni stroški
• 
  - odlocujoci stroški

105
NARAVNE ALI NACELNE VRSTE STROŠKOV

• STROŠKI DELOVNIH SREDSTEV
• STROŠKI DELOVNIH PREDMETOV
• STROŠKI DELA
• STROŠKI TUJIH STORITEV

106
Delitev stroškov na naravne vrste stroškov je
bolj teoreticnain v praksi morajo obstajati bolj
prirocne rešitve.

• Npr. ugotavljanje stroškov delovnih sredstev, ki
  imajo manjšo vrednost in trajajo krajši cas
  (drobni inventar) je v praksi poenostavljeno in
  se približuje obravnavanju obratnim sredstvom.
  Podobno velja za najeta delovna sredstva (ni
  amortizacija ampak je najemnina).
• Zato v praksi ugotavljajo stroške OS, ne pa DS.
  OS sicer okvirno enacimo z DS, ne pa v celoti. V
  OS ni DS manjše vrednosti in tistih , ki imajo
  življenjsko dobo krajšo od enega leta. Med OS pa
  so tudi vrednosti, ki niso DS (zagonski str.,
  nekatere pravice industrijske lastnine itd.)

107
TEORETICNA IN PRAKTICNA DELITEV STROŠKOV PO
NARAVNIH VRSTAH
TEORETICNA DELITEV
PRAKTICNA DELITEV
- Stroški delovnih sredstev
- Stroški osnovnih sredstev
- Stroški predmetov dela
- Stroški surovin in materiala (OBS)

- Stroški dela
- Stroški
plac
- Stroški tujih storitev
- Stroški tujih
storitev
108
IZVIRNI STROŠKI

• STROŠKI MATERIALA
• STROŠKI STORITEV V OŽJEM POMENU
• AMORTIZACIJA
• STROŠKI DELA V ŠIRŠEM POMENU ( stroški plac in
  dajatev od plac)
• DAVKI, KI NISO ODVISNI OD POSLOVNEGA IZIDA IN
  PLAC
• OBRESTI

109

• Pri primerjanju izvirnih stroškov z naravnimi
  vrstami stroškov se
• kažejo naslednja razmerja
• Stroški materiala zajemajo
• - del stroškov predmetov dela (porabljen
  material)
• - del stroškov delovnih sredstev (odpisi
  drobnega inventarja)
• Stroški storitev zajemajo
• - del stroškov storitev (npr. prevozne
  storitve)
• - del stroškov delovnih sredstev (najemnine)
• - del stroškov dela (npr. avtorski honorarji)
• Amortizacija zajema
• - del stroškov delovnih sredstev (kot
  sestavni del OS)
• - del stroškov storitev (patenti, licence)

110
AMORTIZACIJA

• NADOMEŠCANJE IZGUBLJENE VREDNOSTI DELOVNEGA
• SREDSTVA IMENUJEMO AMORTIZIRANJE IN AMORTIZACIJO
• LAHKO OPREDELIMO KOT NADOMEŠCENO VREDNOST
• DELOVNEGA SREDSTVA.
• CILJI AMORTIZACIJE
• Zagotoviti vsaj enostavno reprodukcijo
• Preko amortizacije realneje ugotoviti koliko nas
  proizvodnja stane

111
PRI AMORTIZIRANJU MORA POSLOVNI SISTEM REŠITI

• PROBLEM AMORTIZACIJSKE OSNOVE
• PROBLEM DOLOCANJA ŽIVLJENJSKE DOBE DELOVNEGA
  SREDSTVA (število možnih uporab ali doba
  uporabnosti DS)
• PROBLEM IZBIRE USTREZNE METODE AMORTITZIRANJA
  DELOVNEGA SREDSTVA

112
AMORTIZACIJSKA OSNOVA

• NABAVNA VREDNOST DELOVNEGA SREDSTVA JE LAHKO
• - dejanska nabavna vrednost (sega v
  preteklost in Am bo
• premajhna, poslovni izid pa prevelik)
• - trenutna nabavna vrednost (ob vsakoletnem
  popravljanju
• vrednosti)
• - prihodnja nabavna vrednost (ta obicajno ni
  znana)

113
ŽIVLJENJSKA DOBA DELOVNEGA SREDSTVA

• TEHNICNA ŽIVLJENJSKA DOBA
• EKONOMSKA ŽIVLJENJSKA DOBA

114

• ŽIVLJENJSKA DOBA OSNOVNEGA SREDSTVA JE ODVISNA
  OD
• pricakovanega fizicnega izrabljanja,
• pricakovanega tehnicnega staranja,
• pricakovanega gospodarskega (ekonomskega
  staranja),
• pricakovanih zakonskih ali drugih omejitev
  uporabe.

115

• Amortizacijska doba osnovnega sredstva ne more
  nikoli biti daljša
• od njegove fizicne sposobnosti sodelovanja v
  poslovnem procesu.
• Fizicna doba OS pa je odvisna od
• tehnicnih lastnosti sredstva,
• njegove funkcije v proizvodnem procesu,
• intenzivnosti uporabe sredstva,
• naravnih dejavnikov (klima, rjavenje),
• dejavnika poškodb, ki se kaže kot vpliv naravnih
  nesrec.

116

• Med sredstva, ki jih ne amortiziramo sodijo
• zemljišca in druga naravna bogastva,
• opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali
  izdelavi, toda najdlje do usposobitve za uporabo,
• opredmetena osnovna sredstva kulturnega ,
  zgodovinskega ali umetniškega pomena,
• spodnji ustroj železniških prog, cest letališc in
  podobnega,
• opredmetena osnovna sredstva pravne osebe v
  stecajnem ali likvidacijskem postopku, ce v tem
  casu ta oseba ne opravlja vec gospodarskih
  dejavnosti,
• druga opredmetena osnovna sredstva, katerih
  uporaba ni casovno omejena.

117
Odvisnost amortizacije na enoto poslovnega ucinka
od obsega poslovanja

• Letna amortizacija, oz.
  Letna
  amortizacija
• amortizacija na enoto ucinka

Amortizacija na enoto ucinka
Obseg poslovanja
118
METODE AMORTIZIRANJA

• CASOVNE METODE AMORTIZIRANJA
• (predpostavka je, da znamo oceniti življenjsko
  dobo OS)
• Metoda enakih letnih zneskov (linearna metoda)
• Metoda narašcajocih letnih zneskov (progresivna
  metoda)
• Metoda padajocih letnih zneskov (degresivna
  metoda)
• Linearna metoda s spremenjenimi stopnjami

119
METODA ENAKIH LETNIH ZNESKOV(LINEARNA
AMORTIZACIJA)

• Predpostavka
• Delovno sredstvo prenaša svojo vrednost
  enakomerno na ucinke (proizvode) v casu svoje
  življenjske dobe.
• 
  amortizacijska osnova
• A
• ocenjena življenjska
  doba

120
Ce najprej ugotovimo letno amortizacijsko
stopnjoAmortizacijska stopnja 100 /
ocenjena življenjska doba