Ministrstvo za zdravje RS IZOBRA

1
Ministrstvo za zdravje RSIZOBRAŽEVALNI (TRENING)
PROGRAM ANALIZE PRITISKOV IN VPLIVOV KEMIKALIJ
NA ZDRAVJE IN OKOLJE OCENA TVEGANJAIzvajalecZ
avod za zdravstveno varstvo Nova GoricaŠTUDIJSKI
PRIMERSPREMLJANJE VPLIVOV DEJAVNIKOV IZ OKOLJA
NA NEKATERE VIRE PITNE VODE NA GORIŠKEM IN
POSLEDICNIH VPLIVOV NA ZDRAVJE LJUDI Vodja
projektnega tima doc. dr. Marko Vudrag, dr.med.
Raziskovalec in laboratorijski analitik Jasna
Koglot, univ.dipl.kem.Sodelavci enote za
Higieno ZZVNG.
2
PROJEKTNI PROTOKOL
1) UVOD
2) PREDMET
PREUCEVANJA ozadje in glavni cilj

bazicne informacije 3) DOSTOPNI
PODATKI 4)
OCENA TVEGANJA 1. NIVO S CILJI
izhodišcni in konkretni podatki prenos
znanja. izbira najprimernejših metod 5)
MODEL ZA OCENO TVEGANJA 6) OCENA
TVEGANJA 2. NIVO S CILJI možni primeri
ocene
ekspozicije in dolocitev tveganj 7)
ZAKLJUCKIpricakovane vrednosti predlaganega
projekta z možnostmi konkretnih ukrepov
rezultati podlaga pri oblikovanju in izvajanju
razvojnih politik javnega interesa. 8)
MOREBITNI DODATNI PREDLOGI zdravstveno
ekološka baza podatkov (razvoj že obstojecega GIS
sistema) predlog lokalnih akcijskih planov za
okolje in zdravje (LEHAP). 9) REFERENCE
3
1. UVOD

• Cilje projekta je mogoce razdeliti na sledece
  tocke
•  Pridobiti podatke o stopnji obremenitve pitnih
  in recnih vod in
• sedimentov z izbranimi polutanti
• V primeru ugotovitve neugodnih stopenj
  obremenitve skušati
• odkriti morebitne povezave med stanjem
  onesnaženosti okolja in
• zdravjem ljudi z evalvacijo podatkov o
  zdravstvenem stanju
• prebivalcev Severno Primorske regije iz
  obstojecih baz
• podatkov
•  Implementirati znanja s podrocja analize
  pritiskov in vplivov
• kemikalij na zdravje in okolje
• Po možnosti implementirati konkretno
  metodologijo za
• identifikacijo tveganj z uporabo enega izmed
  znanih modelov
•  Izbrati, ce bo potrebno, najprimernejše
  konkretne ukrepe in
• nacine za zmanjševanje tveganj.

4

2. PREDMET PREUCEVANJA
5
3. MATERIALI IN METODE TER DOSTOPNI PODATKI
Vsi planirani vzorci so bili odvzeti v skladu z
mednarodnimi ISO standardi (ISO 5667 51991)
ter obdelani in analizirani po ustreznih
vecinoma tudi po akreditiranih ISO metodah za
testiranje

• Vse skupaj je bilo odvzetih
• deset (10) vzorcev vodovodnih pitnih vod, pri
  katerih smo
• opravili kemicne analize v obsegu od treh (3)
  do šestih (6)
• razlicnih parametrov
• štirje (4) vzorci recnih vod, pri katerih smo
  opravili kemicne
• analize v obsegu od dveh (2) do petih (5)
  razlicnih
• parametrov
• devet (9) vzorcev recnih sedimentov, pri katerih
  smo opravili
• kemicne analize v obsegu od dveh (2) do petih
  (5) razlicnih
• parametrov
• sedem (7) vzorcev filtrskih peskov iz nekaterih
  vodovodnih
• sistemov, pri katerih smo opravili kemicne
  analize v obsegu
• petih (5) razlicnih parametrov.

6
4. REZULTATI Z DISKUSIJO (a) IN OCENO TVEGANJA
(b)

• (a) Iz analiz je razvidno, da so
• - koncentracije težkih kovin v pitni in recni
  vodi precej nizke
• - nekoliko vecje v sedimentih in filtrskih
  peskih
• - koncentracije vecinoma v obmocju pod mejo
  zaznavnosti
• - koncentracije mineralnih olj - ravno tako
  nizke.
• Iz dostopnih podatkov iz preteklih desetletij je
  možno sklepati
• - takrat so bile koncentracije kovin veliko
  višje
• sedanji rezultati stanje voda (in pitne vode)
  je danes veliko
• boljše.
• V primeru treh vodovodov (Grgar, Mocila in Mrzlek
  - ki imajo dezinfekcijo s kloriranjem)
• ugotavljamo prisotnost trihalometanov v pitni
  vodi - vsote THM
• ne presegajo MDK (100 µg/l).

7
(b) OCENA TVEGANJA (RISK ASSESSMENT )

• Risk assessment, prvic
• za nevarne snovi je potrebno definirati
  sprejemljiv dnevni vnos
• (ADI, acceptable daily intake)
• ali
• referencna doza (RfD - je tista vnešena doza, ki
  je še vedno brez
• škodljivih ucinkov)
• Risk assessment, drugic
• zaporedje korakov oz. temeljni znanstveni
  algoritem, ki nam
• omogoci
• 1. dolocitev meje varnosti (MOS - margin of
  safety)
• 2. opredelitev tveganja
• 3. oceno izpostavljenosti.

8
(b)1. DOLOCITEV MEJE VARNOSTI (MOS - margin of
safety)

• Prvi korak identifikacija tveganja oz.
  opredelitev toksicnih lastnosti neke snovi
  (identifikacija kriticnega ucinka). To pomeni
  opisati odnos med dozo in ucinkom do te mere, da
  lahko opredelimo - dolocimo nivo vpliva neke
  snovi, ki je še vedno brez opaznih škodljivih
  ucinkov (no-observed-adverse-effect-level,
  NOAEL)
• Drugi korak karakterizacija tveganja (ocena
  doza ucinek/doza odziv) oz. opredelitev
  odnosa med dozo in odzivom.

9
(b)2. OPREDELITEV TVEGANJA - dolocitev RfD in ADI

• RfD ali ADI NOAEL / faktor negotovosti (Uf)
  1
•  
• kjer je faktor negotovosti (Uf) lahko 10, 100 ali
  1000!!!
• Ce je rezultat (opredelitev tveganja) gt1, morajo
  slediti ukrepi za
• zmanjšanje tveganja.
• Glede na naše analize je rezultat opredelitve
  tveganja za
• preucevane parametre bil vedno manjši od 1 (lt1).
  

10
(b)3. OCENA IZPOSTAVLJENOSTI s SCENARIJEM

• Scenarij
• Dnevni vnos pitne vode 2 l
• Koncentracija kloroforma (teoreticno worst case)
  30 ?g/l
• Povprecna teža odrasle osebe 60 kg ?
• ? Ocenjena izpostavljenost kloroformu
• (30?g/l x 2l/dan)/60kg 1?g/kg TT/dan
  2
• WHO (2005) ocena - skupni dnevni vnos kloroforma
  je 2-3 ?g/kg TT/dan
• (dopustna koncentracija do 10 ?g/kg TT/dan)
  in sicer
•          notranji zrak 0,3 1.1 ?g/kg TT/dan,
•         vnos med tuširanjem (10 minut s toplo
  vodo) 0,5 ?g/kg TT/dan,
•          vnos klorirane pitne vode 0,7 ?g/kg
  TT/dan,
•          hrana 1 ?g/kg TT/dan.

11
(b) KONCNA OCENA TVEGANJA

• Ocena tveganja za odraslo osebo
• Izracun po NOAEL/LOAEL pristopu in pristopu z
  benchmark dose (BMD)
• ? ADI 0.013 mg/kg TT/dan,
• Ocenjena izpostavljenost iz pitne vode
  (slide 10) 0.001 mg/kg TT/dan,
•  
• Ocena tveganja (0.001mg/kgTT/dan)/(0.013mg/kgTT/
  dan) 7.7 od ADI 3
• WHO je ocenila dnevno izpostavljenost kloroformu
  na 3 ?g/kg TT/Dan, kar bi
• predstavljalo 23 ADI (v najslabšem slucaju, kjer
  bi imeli 10?g/kg TT/dan 77 ADI).
• Na podlagi naših rezultatov lahko sklepamo, da
  sta
• tako ADI, kot tudi BMD
• za kloroform za posameznike iz populacije
  Goriške, sprejemljivi.

12

• NACELO PREVIDNOSTI (precociounally principle) -
  naše glavno nacelo
• ali niso tudi tako majhne koncentracije
  kloroforma (THM carcinogen B2) razlog za razvoj
  raka npr. raka mehurja med populacijo, ki pije
  to vodo?
• Za odgovor na zgornje vprašanje lahko uporabimo
  nekega od sofisticiranih
• matematicno statisticnih modelov, npr.
  Kaplan-Meier postopek, s
• katerim se da dolociti tudi cas pojavnosti neke
  bolezni med celotno
• populacijo (ali izbrano kohorto izbrali smo dve
  kohorti) oz. izracunati cas

13
Figure 1 Survival function for malignant
neoplasm of the liver - C22There are no
characteristic differences between the ages of
both populations at the onset of the disease. In
general the differences in survivorship are not
significant.
14
Figure 2 Survival function for malignant
neoplasm of the bladder - C67The differences
between communities Mrzlek community and with
the rest of AU Nova Gorica are not significant.
15
Figure 3 Survival function for malignant
neoplasm of colon - C18The Mrzlek community
has lower cancer-free life period. Both Log -
Rank test and Breslow, which takes into
consideration the number of cases as a weight,
are significant. It is very likely that the
onset of colon cancer happens sooner in the life
with the inhabitants of Mrzlek community than
with the inhabitants of the rest of AU Nova
Gorica.
16
Figure 4 Survival function for malignant
neoplasm of rectun - C20The cummulative
cancer-free probability, which begin to decline
with Mrzlek community at the age of 40 is
distributed evenly and constantly with a lower
cancer-free probability for Mrzlek community.
The differences in survival are significant both
at Log Rank test as well as its weighted variant
Breslow.
17
Hvala za vašo pozornost Vprašanja in
diskusija doc.dr.
Marko VudragE-mail marko.vudrag_at_zzv-go.si
vudrag_at_gmail.com