JOSEPH HAYDN (1732?1809)

1
JOSEPH HAYDN(1732?1809)

• GODALNI KVARTET
• SIMFONIJA
• ORATORIJ
• SONATA

2
JOSEPH HAYDN

• Navdih v ljudski pesmi
• Instrumentalni skladatelj
• Zaslužen za uveljavitev instrumentalne glasbe
• Godalnega kvarteta
• Kontakti z Mozartom, medsebojni vplivi

3
JOSEPH HAYDN

• V mladosti igral cembalo, violino, pel v
  Štefanovi c. na Dunaju
• Prijateljeval z libretistom Metastasijem
• Imel stike z C. W. Gluckom
• 1759, prva simfonija v mannheimskem slogu
• Od l. 1761 kapelnik pri grofih Esterhazy
• Igral bariton, 6-7 strun za igranje, 10-15
  diatonicnih alikvotnih strun

4
JOSEPH HAYDN

• 1766, selitev na grad ob Nežiderskem jezeru
• Operno, lutkovno gledališce, orkester
• Haydn postane glavni kapelnik
• Povezanost narave in umetnosti bistvena poteza
  Haydnove glasbe

5
JOSEPH HAYDN

• VPLIVI
• STIL 60. LET
• Povezoval barocne in koncertatntne prvine z
  novimi trendi
• Italijanska melodika
• Mannheimska šola
• Ceški temperament

6
JOSEPH HAYDN

• VPLIVI
• STIL 70. LET
• Vrhunec rahlocutnega sloga
• Casa viharništva
• Poudarjena custvenost
• Pogoste molove tonalitete
• Vznemirljivi tremoli, sinkope, sforzati
• Razvije tehniko tematske obdelave

7
JOSEPH HAYDN

• STIL 80. LET
• Cas zrelosti
• Ruski godalni kvartet, op. 33
• Prvi vrhunec klasicizma vpliv na Mozarta
• Na Haydna vplivali Mozartova melodika in
  kromatika
• Narocilo za 6 Pariških simfonij

8
JOSEPH HAYDN

• STIL 90. LET
• Pozna dela
• Razpust Esterhazyjevega orkestra
• Selitev na Dunaj
• Potovanje v London
• 1790-1792, 6 Londonskih simfonij
• Castni doktorat Oxfordske univerze

9
JOSEPH HAYDN

• 1794-1795, drugih 6 Londonskih simfonij
• 1797 na Dunaju ustvari himno Bog, obvaruj cesarja
• Adagio v godalnem kvartetu op. 76, št. 3
• 1798, po angleških vzorih oratorij Stvarjenje
• 1801 oratorij Letni casi
• 1803, premine

10
KLAVIRSKA GLASBA

• Do 1795 zloži vec kot 50 SONAT in drugih
  klavirskih del
• Razlicni slogovni vlivi, Ph. E. Bach
• Nove tehnike igranja, še naslon na tehniko
  cembala
• Nove oblike in vsebine
• Belkantisticna melodika med D. Scarlattijem in L.
  van Beethovnom

11
GODALNI KVARTET

• Izhaja iz barocne TRIO SONATE
• Bistveno oblikoval godalni kvartet
• Odpade general bas
• Dokomponiran srednji glas
• VIOLA dobi nov pomen
• Cisti GODALNI STAVEK
• Oštevilceni basi še dolgo v praksi

12
GODALNI KVARTET

• Prvi kvarteti majhne suite za 4 godala
• Vpliv polifonega sloga
• Zrela dela štiristavcnost
• Vsak instrument je enakovreden, individualiziran
• ravnovesje partiture

13
GODALNI KVARTET

• TEMATSKA OBDELAVA, vzor simfonije
• Po vzoru kontrapunkticne obdelave barocne fuge
• Po l. 1781, gradnja temelji na simfonicni gradnji
• Op. 33, pticji kvarteti (trilcki v menuetu),
  Škrjanckov kvartet op. 64, št. 5
• Londonski vpliv, op. 71, op 76, vrhunec oblike

14
Pozni godalni kvarteti, op. 71, op. 76

• Drznejši melodicni postopi
• Smele modulacije, oddaljenih tonalitet
• Meje oblike razširja
• Najava romantike
• Kombinacije sonatne forme in rondoja v finalih
• Intimnost in poduhovljenost

15
HAYDNOVA SONATNA FORMA

• Razširi ekspozicijo, izpeljavo in reprizo
• Intenziviral tematsko in motivicno gradnjo
• Vec dramatike v 1. st.
• 2. st. tema z variacijami
• 3. st. menuet, ljudska tematika, plesi, izrazita
  ritmika, aba s triom, vpliv na Beeth. Scherzo
• 4. st. rondo ali sonatna forma, tudi oba,
  živahnost, vedrina, orkestralni efekti

16
HAYDNOVE SIMFONIJE

• Nastale med 1759 do 1795, po narocilu
• Od št. 31, praviloma štiristavcnost
• Prve v slogu predklasike
• Od 1780 uveljavil nacelo tematicno-kontrapunkticne
  obdelave, istocasno v kvartetu
• Prešerne šale!
• Vpliv Mozartove melodike
• Vrhunec 12 Londonskih simfonij

17
HAYDNOVE SIMFONIJE

• Leta 1784, 6 PARIŠKIH SIMFONIJ, 82-87
• Zrelost, štirstavcnost
• Izrazit znacaj posameznih stavkov
• Motivicno skladanje oblikuje formo
• Povezuje HOMOFONI STAVEK S POLIFONIM
• Vplivi na Beethovna, Brucknerja, Brahmsa

18
HAYDNOVE SIMFONIJE

• Individualiziranje zvoka GODAL
• VIOLINE melodicno in tematicno vodijo orkester
• VIOLA, osamosvojitev, prej podvajanje vl in
  bas.linije
• PIHALA dobijo melodicno vlogo, podprta z
  violinami
• Pomen KLARINETA, uvede v Londonskih simf.
• Dunajski unisono (oktavna podvojitev fg/fl/ob
• ROGOVI (harmonija), dolgi držani toni, podaljški
  cevi,
• TROBILA, akordicna podpora (prej contin.)

19
HAYDNOVE SIMFONIJE

• Dinamika narašcanje - upadanje
• Programski naslovi
• homofona spevnost, izvor v ljudski tematiki,
  ideal naravnosti
• Povezava glavne in druge teme
• Simetrija tem, štiri in osem taktne periode
  utelešenje racionalzma
• Vera klasike v MERO in RAZUM

20
HAYDNOVE SIMFONIJE

• Fantazija v oblikovanju forme
• Inovativnost v instrumentalnih in formalnih
  možnostih
• Sozvocje forme in vsebine npr. tridelnost
  sonatne oblike 1. st. izvirnost tematike in
  izpeljava obeh tem, dramatika modulacij
• Londonske simfonije izhodišce za Beethovna,

21
HAYDNOV ORATORIJ

• Odraz Haydnove globoke religioznosti
• Zgledi Haendla
• STVARJENJE, 1799, besedilo iz geneze, Izgubljeni
  raj
• Prvi posvetni oratorij v nemškem jeziku
• Libretist in Haydn prostozidarja,
  svobodomiselnost
• Povelicuje modrost ustvarjanja sveta

22
STVARJENJE

• Uvertura svet iz kaosa preide v red, tema se
  spremni v svetlobo, posnemanje živalskih glasov
• Vpliv na programsko glasbo
• Polifoni ZBORI, FUGE, velike zasedbe
• Simfonicna gradnja
• Ljudske melodije
• Tonsko slikanje

23
Obvezni slušni primeriJoseph Haydn

• Godalni kvartet op. 64, št. 5 , Škrjanckov
  kvartet
• Londonske simfonije Izbor
• št. 94, Z udarcem na pavke ali simf.
  Presenecenje, št. 100 -Vojaška, št. 101 - Ura