Alkoholi in vodikove vezi - PowerPoint PPT Presentation

1 / 53
About This Presentation
Title:

Alkoholi in vodikove vezi

Description:

Title: Slide 1 Author: Stare Last modified by: Lea POGA NIK Created Date: 4/2/2006 10:36:49 AM Document presentation format: On-screen Show Company – PowerPoint PPT presentation

Number of Views:345
Avg rating:3.0/5.0
Slides: 54
Provided by: Star157
Category:

less

Transcript and Presenter's Notes

Title: Alkoholi in vodikove vezi


1
Alkoholi in vodikove vezi
  • Primerjava alkoholov in alkanov z enakim številom
    C atomov nam pove, da
  • imajo alkoholi višje temperature vrelišca kot
    alkani s podobno molekulsko maso
  • so alkoholi veliko bolj topni v vodi kot alkani s
    podobno molekulsko maso
  •  
  • Razlike v fizikalnih lastnostih so posledica
    tvorbe vodikovih vezi.
  • Vodikove vezi se lahko tvorijo zaradi prisotnosti
    hidroksilne skupine, ki je alkani nimajo.
  • H-vezi med molekulami alkohola so podobne H-vezem
    med molekulami vode.

2
Potrebujemo dodatno energijo, da pretrgamo H-vezi
med molekulami alkohola, preden lahko molekule
zapustijo tekoco fazo in preidejo v plinasto
agregatno stanje ? Tvrelišca so višje
3
H-vezi se tvorijo tudi med molekulami vode in
alkohola, kar omogoca topnost manjših molekul
alkohola v vodi. Z daljšanjem C verige, alkohol
postaja vse bolj podoben alkanom (nepolarni del
prevlada), zato so netopni v vodi.
4
Primerjava fizikalnih lastnosti alkoholov in
alkanov
5
Priprava alkoholov
  • Hidracija alkenov (alkeni reagirajo z vodo,
    potece asimetricna adicija ob prisotnosti
    katalizatorja)
  •  
  • Eten H2O ? etanol katalizator H2SO4
  •  
  • Druga metoda pa je adicija vodika (H2) na
    karbonilno skupino (dvojna vez med C in O)

6
  • Dvojna vez med C in O pri adiciji vodika se
    obnaša podobno kot dvojna vez med dvema C
    atomoma.

7
Reakcije alkoholov
  • Najbolj znacilne reakcije alkoholov so
  • Gorenje
  • Dehidracija
  • Oksidacija
  • Halogeniranje

8
Gorenje
  • Podobno kot ogljikovodiki tudi alkoholi na zraku
    zgorijo do CO2 in H2O.
  • Metanol se uporablja kot gorivo pri avtomobilih.
  •  

9
Intramolekularna dehidracija alkoholov
  • Dehidracijska reakcija je kemijska reakcija, pri
    kateri se iz ene same molekule ali iz dveh
    molekul pri eni kemijski reakciji odcepi molekula
    vode (oziroma njeni komponenti H in OH).
  • Intramolekularna dehidracija je reakcija, pri
    kateri se molekula vode odcepi z ene same
    molekule.
  •  Dehidracija pri alkoholih poteka pri povišani
    temperaturi in ob prisotnosti H2SO4 kot
    katalizatorja.
  • Produkt dehidracije je alken.

10
(No Transcript)
11
  • Intramolekularna dehidracija je reakcija
    eliminacije (od prej poznamo adicijo in
    subsitucijo).
  • Eliminacija je reakcija, pri kateri se dva atoma
    (ali dve skupini) odcepita s sosednjih C atomov,
    pri cemer nastane dvojna vez.

12
  • Pri dehidraciji alkoholov, kjer je OH skupina
    vezana na C atom, ki ima za soseda 2 C atoma,
    nastaja vec razlicnih produktov.

13
  • V živih organizmih prihaja pogosto do reakcije
    dehidracije alkoholov. Pri tem pa sodelujejo
    encimi kot katalizatorji, reakcija poteka pri
    telesni temperaturi.
  •  Eliminacija je obratna adicijski reakciji.
  • To pomeni, da je vecina organskih reakcij
    reverzibilnih (potekajo v obe smeri), odvisno od
    pogojev.
  •  

14
Intermolekularna dehidracija alkoholov
  • Pri nižji temperaturi (140 ?C) pride do
    intermolekularne dehidracije alkoholov, pri cemer
    nastaja eter.
  • Pri tem reagirata dve molekuli alkohola, pri
    cemer se odcepi H iz ene molekule in OH iz druge
    molekule.
  • Pri tem nastaja vez R-O-R.
  •  
  •  
  • Na ta nacin reagirajo predvsem primarni alkoholi.
  • Tako reakcijo imenujemo kondenzacija.
    Kondenzacija je reakcija, pri kateri reagirata
    dve molekuli, pri cemer se odcepi manjša
    molekula, ponavadi voda.
  • V našem primeru reagirata dve molekuli alkohola,
    pri cemer se odcepi voda.

15
Oksidacija
  • Spomnimo se oksidacijsko-redukcijskih reakcij iz
    splošne kemije (oksidacijska števila).
  • V organski kemiji ne uporabljamo oksidacijskih
    števil, ker je to prevec zapleteno, molekula
    vsebuje prevec C in H atomov.
  • V organski kemiji uporabljamo naslednja pravila
  • Ogljikov atom v organski molekuli se oksidira, ce
    izgubi vodikov atom ali se veže s kisikovim
    atomom v redoks reakciji.
  • Ogljikov atom v organski molekuli se reducira, ce
    se veže z vodikovim atomom ali izgubi kisikov
    atom v redoks reakciji.

16
  • Oksidacija in redukcija sta obratna procesa.
  • Nekateri alkoholi se lahko oksidirajo s šibkimi
    oksidanti, nekateri pa se s šibkimi oksidanti ne
    oksidirajo. To lahko napovemo iz strukture
    alkohola.
  • Alkohole uvršcamo med
  • Primarne
  • Sekundarne
  • Terciarne
  • Poimenovanje je odvisno od tega, na kateri C atom
    je vezana hidroksilna skupina.

17
  • Primarni alkohol je tisti, pri katerem je OH
    skupina vezana na tak C atom, na katerega je
    vezan samo en C atom.
  • Sekundarni alkohol je tisti, pri katerem je OH
    skupina vezana na tak C atom, na katerega sta
    vezana dva C atoma.
  • Terciarni alkohol je tisti, pri katerem je OH
    skupina vezana na tak C atom, na katerega so
    vezani trije C atomi.
  •  

18
  • Metanol ne sodi v nobeno skupino, a ga uvršcamo
    med primarne, ker je podobno reaktiven kot
    primarni alkoholi.
  • Primarni in sekundarni alkoholi se zlahka
    oksidirajo s šibkimi oksidanti, terciarni pa ne.
  • Pri oksidaciji primarnih in sekundarnih alkoholov
    nastaja dvojna vez med C in O atomoma (aldehid,
    keton, karboksilna kislina)
  • Šibki oksidanti kalijev permanganat (KMnO4),
    kalijev bikromat (K2Cr2O7), kromova kislina
    (H2CrO4).
  •  

19
  • Pri oksidaciji primarnega in sekundarnega
    alkohola se odstranita dva H atoma, ki reagirata
    s kisikom, pri cemer nastaja H2O.
  • Pri oksidaciji primarnega alkohola nastajajo
    aldehidi, ki se ponavadi oksidirajo naprej do
    karboksilne kisline..
  • Pri oksidaciji sekundarnega alkohola nastajajo
    ketoni.
  • Etanol ? etanal ? etanojska kislina

20
  • 2-propanol ? propanon
  • Tudi pri oksidaciji sekundarnih alkoholov pride
    do tvorbe dvojne vezi med C in O atomom, pri
    cemer se odcepita dva H atoma. Pri tem pa ne
    potece nadaljnja oksidacija do karboksilne
    kisline.
  • Terciarni alkoholi pa se ne oksidirajo s šibkimi
    oksidanti, ker na C atomu nimajo vezanega
    nobenega H atoma.
  •  

21
Alko test
  • Oksidacijska reakcija je osnova alko testa.
  • Etanol Cr2O72- ? etanojska kislina Cr3
    (zelene barve)
  • Cimvec etanola je prisotnega v izdihanem zraku,
    tem vec Cr3 nastaja in tem bolj intenzivne
    zelene barve je raztopina.

22
Halogeniranje
  • Pri alkoholih poteka halogeniranje kot
    substitucija, pri cemer se halogen zamenja s
    hidroksilno skupino. Pri tem pa nastaja
    alkilhalid.

23
Polimerni alkoholi
  • Sintetiziramo lahko polimerne alkohole s
    podobnimi strukturami kot jih imajo substituirani
    polietileni.
  • Najenostavnejša sta poli(vinilalkohol) (PVA) in
    poli(etilenglikol) (PEG).
  •  
  • PVA je trden bel polimer, ki je odporen na
    organska topila, raztaplja pa se v vodi.
  • Vodne raztopine PEG so zelo viskozne, ker se zelo
    dobro raztaplja v vodi. Uporablja se kot dodatek
    v šampone, da so bolj viskozni.

24
Strukturne lastnosti fenolov
  • Fenoli so organske spojine, pri katerih je
    hidroksilna skupina vezana na C atom aromatskega
    obroca.

25
  • Splošno formulo fenola lahko zapišemo tudi kot
    Ar-OH, kjer Ar- predstavlja arilno skupino.
    Arilna skupina je aromatski ciklicni sistem, iz
    katerega je odstranjen en H atom.
  • Kemijske reakcije fenolov so precej drugacne kot
    kemijske reakcije ostalih alkoholov.
  • Nekaj predstavnikov fenolov

26
Poimenovanje fenolov
  • Poimenovanje je podobno kot pri poimenovanju
    spojin z benzenskim obrocem. Osnovno ime je fenol
    (fenil-, -ol)
  • Hidroksilna skupina na benzenskem obrocu fenola
    ima vedno številko 1.
  • Primeri
  • 3-klorofenol (m-klorofenol)
  • 4-etil-2-metilfenol
  • 2,5-dibromofenol

27
  • Za dolocene derivate fenola se uporablja privzeta
    imena
  • Krezol je metilni derivat fenola.
  • Trije hidroksifenoli pa imajo tri razlicna domaca
    imena.

28
Fizikalne lastnosti fenolov
  • Fenoli so trdne snovi z nizkimi tališci ali oljne
    tekocine pri sobni temperaturi.
  • Vecinoma so le slabo topni v vodi.
  • Veliko fenolov deluje antisepticno in
    dezinfekcijsko.
  • Najenostavnejši fenol je brezbarvna trdna snov z
    bolnišnicnim vonjem.
  • Temperatura tališca je 41 ?C in je bolj topen v
    vodi kot vecina ostalih fenolnih spojin.

29
Kemijske lastnosti fenolov
  • Primerjava kemijskih reakcij med fenoli in
    ostalimi alkoholi
  • Oboji so vnetljivi.
  • Dehidracija potece le pri alkoholih, pri fenolih
    pa ne.
  • Primarni in sekundarni alkoholi se oksidirajo s
    šibkimi oksidanti, terciarni alkoholi in fenoli
    pa ne. Fenole lahko oksidiramo z mocnejšimi
    oksidanti.
  • Pri obeh skupinah spojin lahko izvedemo
    halogeniranje, pri cemer se hidroksilna skupina
    zamenja s halogenom.

30
Kislost fenolov
  • Ena najpomembnejša lastnost fenolov je njihova
    kislost. V nasprotju z alkoholi, so fenoli šibke
    kisline v vodnih raztopinah.
  • Njihove Ka so okrog 10-10, kar je manj, kot so
    vrednosti za vecino anorganskih kislin.
  • Reakcija z bazo NaOH

31
Viri in uporaba fenolov
  • Razredcena (2 ) raztopina fenola se je dolgo
    uporabljala kot razkužilo. Koncentrirana
    raztopina fenola pa lahko povzroci hude opekline
    na koži.
  • Danes je fenol v glavnem zamenjal bolj ucinkovit
    derivat fenola 4-heksilresorcinol.
  • Derivata fenola o-fenilfenol in
    2-benzil-4-klorofenol se uporabljata za
    dezinfekcijo sten, tal in pohištva doma in v
    bolnišnicah. 

32
  • Veliko število fenolov ima antioksidacijske
    lastnosti. Antioksidant je spojina, ki šciti
    druge spojine pred oksidacijo na ta nacin, da se
    sama oksidira.
  • Antioksidant se lažje oksidira od spojine, ki jo
    na ta nacin zašciti pred oksidacijo.
  • Veliko prehranskih proizvodov je ravno na ta
    nacin zašcitena pred nezaželeno oksidacijo
    (fenolni dodatki).
  • V naravi se pojavlja naravni fenolni antioksidant
    vitamin E.

33
  • Veliko fenolnih spojin, ki se nahajajo v
    rastlinah, uporabljamo kot ojacevalce okusa
    in/ali antibakterijska sredstva.
  • Predstavniki so timol, evgenol, izoeugenol,
    vanilin
  •  

34
  • Timol ima tako lastnosti ojacevalcev okusov kot
    antibaktericne lastnosti, zato se uporablja kot
    sestavina nekaterih zobnih past.
  • Evgenol je odgovoren za okus po nageljnovih
    žbicah (klincki). Zobozdravniki so ga v
    preteklosti uporabljali kot antiseptik, deloma se
    uporablja tudi danes.
  • Izoevgenol je odgovoren za znacilni volj
    muškatnega orešcka.
  • Vanilin daje znacilni vonj po vaniliji.
    Ekstrahirajo ga iz posušenih strokov vanilije.
  • Ker pa naravni viri ne zadostujejo potrebam,
    vanilin proizvajajo tudi sinteticno z oksidacijo
    evgenola.

35
Strukturne znacilnosti etrov
  • Eter je organska spojina, pri kateri je kisikov
    atom z enojnima vezema vezan na dva ogljikova
    atoma. Ogljikova atoma sta lahko del alkilne,
    cikloalkilne ali arilne skupine.
  • Skupini, vezani na kisikov atom, sta lahko enaki
    (prva spojina), ni pa nujno (drugi dve spojini).
  •  

36
  • Vsi etri vsebujejo C-O-C skupino, ki je
    funkcionalna skupina etrov.
  • Splošne formule etrov so lahko naslednje
  • R-O-R
  • R-O-R
  • R-O-Ar
  • Ar-O-Ar

37
  • Strukturno lahko govorimo o etrih kot o derivatih
    vode, kjer sta oba vodikova atoma zamenjana z
    alkilno (ali arilno) skupino.
  • H-O-H R-O-R

38
  • Alkoholi in etri z enakim številom C atomov in
    enako stopnjo nasicenosti imajo enako molekulsko
    formulo. To pomeni, da so strukturi izomeri.
  • Primer C3H8O

39
Poimenovanje etrov
  • Posebej poimenujemo ogljikovodikovi skupini,
    vezani na funkcionalno skupino ter dodamo besedo
    eter.
  • Ogljikovodikovi skupini razvrstimo po abecednem
    vrstnem redu.
  • Ce sta ogljikovodikovi skupini enaki, dodamo
    predpono di-.
  • To je poimenovanje z domacimi imeni, ne po IUPAC
    nomenklaturi.  
  • Spojine, ki imajo etrsko skupino, se pojavljajo v
    mnogih rastlinah. Fenolne spojine eugenol,
    izoeugenol in vanilin so tudi eterske spojine

40
Etri kot anestetiki
  • Etre povezujemo z anestezijo. Predvsem v
    preteklosti se je dietil eter uporabljal v te
    namene.
  • Prvic ga je uporabil zobozdravnik William Morton
    leta 1864.
  • Dietil eter je v mnogih pogledih idealen
    anestetik
  • Relativno lahko ga pridobivamo v cisti obliki.
  • Povzroca odlicno relaksacijo mišic.
  • Majhna možnost prevelikega odmerka, saj je velika
    razlika med tisto koncentracijo dietiletra, ki
    povzroca anestezijo, in smrtno dozo.
  • Kljub temu pa se danes dietil eter le redko
    uporablja kot anestetik zaradi dveh slabosti
  • Povzroca slabost in draženje dihalnih organov.
  • Je zelo vnetljiv in tvori z zrakom eksplozivno
    mešanico.

41
  • Leta 1930 so odkrili nov anestetik (ciklopropan),
    ki je odpravil glavobole in draženje dihalnih
    poti, bil pa je še vedno zelo vnetljiv.
  • Šele konec 50. let in v zacetku 60. let
    prejšnjega stoletja so odkrili nevnetljive
    anestetike. Najpogosteje se uporabljajo
    enfluran, izofluran in halotan.
  • Enfluran in izofluran sta strukturna izomera in
    sta heksahalogenirana etra.
  •  

42
  • S tema dvema spojinama lahko anestezijo dosežemo
    v manj kot 10 minutah pri koncentraciji 3 v
    kisiku.
  • Halotan pa ni derivat etra, ampak
    heksahalogenirani etan.

43
Fizikalne lastnosti etrov
  • Temperature vrelišca etrov so podobne
    temperaturam vrelišca alkanov s podobno molsko
    maso in mnogo nižja od temperatur vrelišca
    alkoholov z enako molsko maso.
  • Višja temperatura vrelišca alkohola je posledica
    tvorbe vodikovih vezi med molekulami alkohola.
  • Molekule etra pa se med seboj ne morejo
    povezovati z vodikovimi vezmi, ker na kisik ni
    vezanega vodikovega atoma.

44
  • Etri pa so bolj topni v vodi kot alkani, saj so
    sposobni tvoriti vodikove vezi z vodo. Njihova
    topnost je podobna kot topnost alkoholov z enako
    molsko maso.
  • Etri lahko tvorijo vodikove vezi tudi z alkoholi,
    zato se mešajo v vseh razmerjih.
  • Nepolarne snovi se lažje raztapljajo v etrih kot
    v alkoholih, saj ni prisotnih vodikovih vezi, ki
    jih je pri raztapljanju potrebno prekiniti.

45
Kemijske lastnosti etrov
  • Dve kemijske lastnosti etrov sta zelo pomembni
  • Etri so vnetljivi, zato je potrebno biti zelo
    pazljiv pri delu z njimi.
  • Etri pocasi reagirajo s kisikom iz zraka, pri
    cemer nastajajo nestabilni hidroperoksidi in
    peroksidi.
  •  
  •  
  • Ti dve spojini sta zelo eksplozivni, zato je
    potrebno biti zelo pozoren pri skladišcenji
    etrov.
  • Etri ne reagirajo s kislinami, bazami in
    oksidanti, tako kot alkani pa se halogenirajo.
  • Prav zaradi nereaktivnosti etrov in glede na to,
    da je vecina organskih spojin topnih v njih, so
    etri odlicna organska topila, v katerih potekajo
    organske kemijske reakcije.
  • Glede na to, da so zelo hlapni, jih po koncani
    reakciji zlahka odstranimo iz sistema.
  • Etre pridobivamo z intermolekularno dehidracijo
    alkoholov.

46
Ciklicni etri
  • Ciklicni etri vsebujejo etrsko skupino kot del
    obrocnega sistema.
  • Etilen oksid uporabljajo v velikih kolicinah pri
    industrijskih kemijskih procesih.
  • THF je zelo uporabno organsko topilo, v katerem
    se raztaplja veliko organskih spojin, istocasno
    pa se dobro meša z vodo.
  • Pri ogljikovih hidratih se bomo srecali s
    ciklicnimi strukturami, ki so polihidroksi
    derivati petclenskih (furan) in šestclenskih
    (piran) etrskih spojin. Takim ogljikovim hidratom
    recemo furanoze in piranoze.
  • Vitamin E in THC (aktivna snov marihuane)
    vsebujeta strukturo, v kateri je prisoten
    ciklicni eter.
  •  

47
Marihuana najbolj razširejna prepovedana droga
  • Drogo pripravljajo iz listov, cvetov, semen in
    mladih stebel rastline Cannabis sativa
    (marihuana, trava).
  • Najbolj aktivna substanca marihuane je spojina
    tetrahidrokanibinol (THC). Ta vsebuje tri
    razlicne funkcionalne skupine fenol, ciklicni
    eter, cikloalken.

48
  • Vsebnosti te spojine v rastlini se gibljejo med
    1-2
  • THC z lahkoto vstopa v možgane in povzroca
    kratkotrajno izgubo spomina, zmanjša sposobnost
    upravljanja z motornimi vozili, prehaja preko
    posteljice na zarodek.
  • Povzroca bronhitis, pekoce grlo, vnetje sinusov.
    Srcni utrip lahko naraste na 160 udarcev na
    minuto.
  • Ucinek marihuane se pojavi takoj po kajenju,
    najvišja koncentracija v krvi se pojavi med 10 in
    30 minutami po uporabi. Ucinek najpogosteje
    izgine po dveh do treh urah.
  • Ker je THC nepolarna molekula (se ne topi v
    vodi), se shranjuje v mašcobnem tkivu.
  • THC lahko v krvi dolocimo še po nekaj dneh,
    njegove produkte pa tudi do 8 dni po zaužitju.
  • Lahko se pojavi zasvojenost.

49
  • Prvic smo se srecali s heterociklicnimi
    organskimi spojinami. Heterociklicna organska
    spojina ima enega ali vec C atomov v ciklicni
    strukturi zamenjanega z drugim atomom (ponavadi O
    ali N).

50
Žveplovi analogi alkoholov in etrov
  • Mnogo organskih spojin, ki vsebujejo kisik, imajo
    žveplove analoge, v katerih je kisik zamenjan z
    žveplovim atomom.
  • Žveplo je podobno kisiku (v isti skupini
    periodnega sistema).
  • Tioli, žveplovi analogi alkoholov, vsebujejo SH
    skupino namesto OH skupine, ki jo vsebujejo
    alkoholi.
  •  
  • R-OH R-SH
  • Alkohol tiol
  • Poimenovanje je podobno kot pri alkoholih.
  • 2-butanol, 2-bunantiol

51
  • Tioli imajo nizke temperature vrelišca (ni
    vodikove vezi) in mocan vonj (smrdijo).
  • Dodajajo ga plinskim mešanicam, saj ga z lahkoto
    zavohamo in preprecimo nadaljnje izhajanje plina.
  • Tioli so odgovorni za smrad, ki ga izlocajo
    dihurji.
  • Mnogi mocnih vonjev, ki ga ima hrana, je
    posledica prisotnosti tiolov.
  • Tioli se zlahka oksidirajo, pri cemer nastajajo
    disulfidi.
  •  
  • Reakcija lahko poteka tudi v obratni smeri,
    imenujemo jo redukcija. Pri tem iz ene molekule
    disulfida nastajata dve molekuli tiola.
  • Ti dve reakciji imata velik pomen v biokemiji
    (vezava proteinov).
  •  

52
  • Obstajajo tudi žveplovi analogi etrov, imenujemo
    jih tioetri. Tioeter je spojina, v kateri je
    žveplov atom z dvema enojnima vezema vezan na dva
    C atoma R-S-R.
  • Tudi tioetri imajo mocne znacilne vonje.
  • V splošnem so tioli bolj reaktivni od alkoholov
    in tioetri bolj reaktivni kot etri.
  • Žveplov atom je vecji kot kisikov atom ? šibkejša
    kovalentna vez med S in C, k cemer pripomore tudi
    razlika v elektronegativnosti (S atom je manj
    elektronegativen kot kisikov atom).
  •  

53
Tudi zadah iz ust je posledica tiolov in
tioetrov.
Write a Comment
User Comments (0)
About PowerShow.com