GIMNAZIJE v Ljubljani

1
GIMNAZIJE v Ljubljani

• PRIPRAVILA Maja Macek

2
GIMNAZIJE

• SPLOŠNE
• s športnim oddelkom (Gimnazija Ljubljana Šiška,
  Gimnazija Šentvid)
• z evropskim oddelkom (Gimnazija Poljane,
  Gimnazija Bežigrad)
• STROKOVNE
• Ekonomska (Srednja ekonomska šola Lj., Ekonomska
  šola Ljubljana)
• Umetniška (Srednja šola za oblikovanje in
  fotografijo Lj.-likovna smer Srednja glasbena in
  baletna šola-glasbena smer, plesna smer Srednja
  vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana-plesna
  smer)
• Tehniška (Srednja šola za elektrotehniko in
  racunalništvo, Gimnazija in veterinarska šola)
• ZASEBNE (Škofijska klasicna gimnazija, Gimnazija
  Želimlje, Waldorfska šola, EURO šola).

3
1. GIMNAZIJA ŠENTVID LJUBLJANA

• Prušnikova ulica 98, Ljubljana
• gimnazija (160 mest)
• gimnazija s športnim oddelkom (40 mest)
• trajanje izobraževanja 4 leta
• vechttp//www.s-gimsen.lj.edus.si/

4
PROGRAM GIMNAZIJA

• MATURA IZ PETIH PREDMETOV
• slovenšcine,
• tujega jezika (angleški, nemški, francoski),
• matematike,
• med izbirnimi predmeti (fizika, biologija,
  kemija, informatika, geografija, zgodovina,
  sociologija, psihologija, filozofija, ekonomija,
  tuji jeziki, umetnostna zgodovina) izbere
  kandidat  dva predmeta.

5
ŠPORTNI ODDELEK

• Namen športnih oddelkov je, dijakom športnikom
  omogociti take pogoje šolanja v gimnazijskem
  programu, da lahko združujejo zahteve izbrane
  športne panoge in šole ter so hkrati uspešni na
  obeh podrocjih. Šola s posebnim nacinom dela,
  kjer poleg razrednika z dijaki športniki delata
  še športni in pedagoški koordinator, omogoca
  visoke pogoje za izvedbo programa. Hkrati pa se
  skupaj s starši in trenerjem vzpostavi trikotnik,
  ki dijaka športnika obravnava celovito, saj je
  povezanost vseh skupaj, kljucna za celotno
  uspešnost modela športnih oddelkov. Koncni cilj
  je uspešno opravljena matura ob stalnem
  zagotavljanju pogojev za uspešnost v izbrani
  športni panogi.

6
VPISNI POGOJI (športni oddelek)

• Dodatna potrdila ob prvem vpisu v športni oddelek
  v programu Gimnazija
• POTRDILO O REGISTRACIJI IN UDELEŽBI NA URADNIH
  TEKMOVANJIH NACIONALNE PANOŽNE ZVEZE
• POTRDILO O CLANSTVU V ŠPORTNEM KLUBU OZIROMA
  DRUŠTVU
• IZJAVA TRENERJA O SODELOVANJU (Razen izjave
  trenerja lahko ostale obrazce izpolnijo tudi
  starši in kandidat,vendar jih mora potrditi
  odgovorna oseba panožne zveze in/ali kluba)

7
VPISNI POGOJI (športni oddelek)

• POTRDILO OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE-ZŠS (ce
  ga kandidat ima)
• POTRDILO ZDRAVNIKA SPECIALISTA MEDICINE ŠPORTA
  ALI OSEBNEGA ZDRAVNIKA
• Kandidat lahko predloži kopijo obdelanih
  rezultatov športno vzgojnega kartona (izda jo
  športni pedagog na osnovni šoli) ali rezultate
  pridobljene na osnovi meritev in preverjanj v
  športnem klubu/društvu, nacionalni športni
  panožni zvezi ali reprezentanci.
• Individualni razgovor (ce je potrebno).

8
Izbor med kandidati-športni oddelek

• Prva selekcija na podlagi vlog v kateri so
  vpisani najboljši športni dosežki
• individualni in ekipni športi se obravnavajo
  enako
• na podlagi športnih rezultatov naredijo ožji
  IZBOR
• v nadaljevanju vpisnega postopka štejejo samo še
  dosežene tocke, pridobljene s koncnim uspehom in
  NPZ
• ce na podlagi predloženih dokazil ne morejo
  oceniti športne perspektivnosti kandidata,
  izvedejo individualni razgovor z njim, starši in
  trenerjem

9
Delo s športnimi oddelki

• Vsako šolsko leto vpišejo en razred dijakov
  športnikov (od osemnajst do dvaindvajset), ki
  prihajajo iz razlicnih športnih panog.
• Znacilnosti športnih oddelkov je da imajo
  program prilagojen tako, da jim omogoca kar
  najbolj uspešno združevanje šole in športa.
  Najpomembnejši nacini prilagojenega pouka so
• vsako ustno preverjanje je napovedano
• pouk imajo samo v dopoldanskem casu
• profesorji, ki jih ucijo imajo z njimi tudi
  individualne ure
• imajo vec ur športne vzgoje
• lahko izvajajo treninge med poukom športne vzgoje
  ali zunaj šole v tem casu
• poleg razrednika delata z njimi še pedagoški
  (vzgojno in ucno podrocje) in športni (športno
  podrocje) koordinator.

10
Delo s športnimi oddelki

• Za same športnike je najtežje usklajevanje
  šolskih in športnih obveznosti, saj treningi ne
  predstavljajo samo casovne obremenitve, ampak
  tudi telesno obremenitev, katere posledice se
  pogosto zaznajo že en dan po treningu. Vsako
  izostajanje znotraj pouka pa pomeni še dodatno
  težavo.
• Najvecja težava s katero se ubadamo so ravno
  izostanki v casu pouka. Športne izostanke znotraj
  pouka dovolimo samo dijakom, ki so ucno uspešni.
  Znacilnost športnih oddelkov na naši šoli je tudi
  ta, da so oddelki nespecificni in heterogeni
  (mešani po spolu in šport), zato to od nas terja,
  da vsakega dijaka obravnavamo še bolj
  individualno.
• Ravno zato je število dijakov v razredu manjše -
  dvajset.

11
PREHAJANJE iz športnih v splošne oddelke

• Ce se dijak-športnik preneha aktivno ukvarjati s
  športom preko katerega je pridobil status
  športnika, potem ob koncu šol. leta po dogovoru z
  razrednikom, šol. psihologinjo ter obema
  koordinatorjema preide v splošni oddelek z enakim
  programom
• enak postopek se izvede v primeru daljših
  zdravstvenih težav ali poškodbe

12
PREHAJANJE iz splošnih v športne oddelke

• Vloga za dodelitev interne kategorizacije in
  dodelitev statusa športnika
• potrdilo o clanstvu v športni organizaciji
  (zajeto na vlogi)
• ocena perspektivnosti, ki ji napiše trener
  kandidata
• potrdilo zdravnika o zdravstvenem stanju
• obdelani rezultati ŠV kartona za zadnje šol.leto

13
2. GIMNAZIJA LEDINA

• Resljeva 12, Ljubljana
• Že ob vpisu na šolo oblikujejo oddelke po
  izbirnih vsebinah (jezikovna, splošna,
  naravoslovno-matematicna)
• predmetnik prvega letnika je enoten

14
PRILAGAJANJE ŠOLSKIH OBVEZNOSTI

• STATUS
• dijaka vrhunskega športnika
• perspektivnega športnika
• dijaka kulturnika
• dijaka raziskovalca
• Delo z nadarjenimi dijaki

15
VPIS NA GIMNAZIJO LEDINA

• Ucni uspeh v 7., 8., 9. razredu OŠ (zakljucne
  ocene obveznih predmetov ocene splošnega ucnega
  uspeha) max 190 tock
• V primeru, da se na spodnji meji razvrsti vec
  kandidatov z istim številom tock rezultati pri
  NPZ (mat, slo), s pisnim soglasjem staršev oz.
  zakonitih zastopnikov

16
PREDMETNIK

• SLOVENŠCINA , MATEMATIKA
• PRVI TUJI JEZIK (anglešcina), DRUGI TUJI JEZIK
  (nemšcina, italijanšcina, francošcina, španšcina
  ali rušcina)
• ZGODOVINA
• ŠPORTNA VZGOJA
• GEOGRAFIJA, BIOLOGIJA
• FIZIKA, KEMIJA
• PSIHOLOGIJA, SOCIOLOGIJA
• FILOZOFIJA, LIKOVNA UMETNOST
• GLASBA, UMETNOSTNA ZGODOVINA
• INFORMATIKA
• PEDAGOGIKA

17
KROŽKI

• Aerobika, avantgardisticna poezija, badminton,
  bralni klub, debatni klub, fitness, foto krožek,
  francošcina, geografski krožek, gimnastika za
  dekleta, Jazzina - šolski band, kemijski krožek,
  kiparski krožek,košarka za fante, krožek
  pletenja, lutke,Glavica Mladika - šol. casopis,
  odbojka, pevski zbor, racunalniški krožek,
  rušcina, Šila - Impro liga, španšcina, študijsko
  risanje, verstva in etika, zgodovinski krožek.

18
3. GIMNAZIJA VIC

• Tržaška 72, Ljubljana-Vic
• Splošna gimnazija (ni usmeritev kot pri
  strokovni, umetniški, klasicni)
• oddelki se dolocajo glede na izbiro drugega
  tujega jezika (nemški, francoski, italijanski,
  španski jezik)
• V 2. letniku si dijak lahko izbere tudi 3. tuji
  jezik

19
Osnovni statisticni podatkiv šolskem letu
2007/08

• obiskuje Gimnazijo Vic 797 dijakov,
• v 24. oddelkih,
• poucuje 50 uciteljev,
• trije naravni govorci (za anglešcino in nemšcino)
  
• trije laboranti (za kemijo, fiziko in biologijo)
• prehodnost je 99,75
• uspeh na maturi je 100

20
PREDMETNIK

• Sestavljajo obvezni in izbirni predmeti ter
  izbirne vsebine
• OBVEZNI predmeti
• 4 leta SLJ in književnost, MAT, prvi tuji
  jezik-angleški j., 2. tuji jezik (nemški,
  francoski, italijanski ali španski jezik), ZGO,
  ŠVZ
• 3 leta GEO, BIO, KEM, FIZ
• 1 leto GVZ, likovna umetnost, informatika,
  sociologija, psihologija, filozofija
• Tedenska ucna obveznost dijakov je 32 ur

21
IZBIRNE VSEBINE

• V 1., 2., 3. letniku imajo na razpolago 90 ur, v
  4. letniku pa 30 ur.
• Obvezni del izbirnih vsebin nacrtuje in izvaja
  šola po letnem delovnem nacrtu, prosti del pa
  lahko dijaki izberejo iz ponudbe šole oz. drugih
  izvajalcev.

22
ZAKLJUCEK GIMN. PROGRAMA

• Z maturo, ki obsega 5 predmetov, in sicer trije
  obvezni (SLJ in književnost MAT TJA) ter dva
  izbirna predmeta, ki ju dijak izbere med
  splošno-izobraževalnimi predmet (nemški jezik,
  francoski jezik, italijanski jezik, španski
  jezik, biologija, kemija, fizika, geografija,
  zgodovina, sociologija, psihologija, filozofija,
  umetnostna zgodovina in informatika).

23
RAZNO

• RAZISKOVALNI TABORI
• DELOVNE EKSKURZIJE (Tunizija, Egipt, Italija,
  Nizozemska, Norveška, ZDA )
• Vec na spletni strani gimnazije Vic!

24
4. GIMNAZIJA POLJANE

• Strossmayerjeva ul.1, Ljubljana
• PROGRAM
• splošna gimnazija ()
• klasicna gimnazija ()

25
KLASICNA GIMNAZIJA

• Klasicna gimnazija je program splošne gimnazije z
  razširjeno ponudbo obveznih splošnoizobraževalnih
  predmetov. Med njimi je - kot vsebinska rdeca nit
  programa - latinski jezik s književnostjo, ki se
  poucuje na dveh ravneh, zacetni in nadaljevalni.
  Okrepljena sta tudi pouk zgodovine in filozofije,
  med izbirnimi možnostmi za drugi tuji jezik pa je
  poleg nemšcine, francošcine, italijanšcine in
  španšcine tudi klasicna gršcina.

26
KLASICNA GIMNAZIJA

• V primerjavi z gimnazijo je v obveznem delu
  klasicne gimnazije obseg naravoslovja zožen
  razliko lahko dijaki nadomestijo v izbirnem delu
  programa, ki v 3. in 4. letniku omogoca tako
  širitev znanj na posameznih podrocjih kot
  intenzivno pripravo na maturo. Že v 3. letniku
  lahko dijaki iz fonda štirih nerazporejenih ur
  izbirajo
• tretji moderni tuji jezik,
• klasicni jezik (gršcina),
• dva naravoslovna predmeta (biologija, kemija,
  fizika),
• umetnostna zgodovina,
• likovna umetnost
• in glasba.

27
KLASICNA GIMNAZIJA

• V 4. letniku je fond nerazporejenih ur še vecji,
  dijak pa se odloca glede na izbor predmetov za
  maturo. Priprave na maturo dijak klasicne
  gimnazije izbira med naslednjimi možnostmi
• tuji jezik (klasicna jezika latinšcina, gršcina
  moderni jeziki anglešcina, nemšcina,
  francošcina, španšcina, italijanšcina),
• družboslovni predmet (zgodovina, geografija,
  filozofija, sociologija, psihologija),
• naravoslovni predmet (fizika, biologija, kemija),
  
• zgodovina umetnosti.

28
KLASICNA GIMNAZIJA

• Klasicna gimnazija je torej namenjena tistim, ki
  si želijo v srednji šoli pridobiti najširša
  humanisticna znanja.
• S tem je idealna osnova zlasti za nadaljnji
  študij jezikoslovja, (modernih in klasicnih
  jezikov ter splošnega jezikoslovja), zgodovine in
  arheologije, umetnostne zgodovine, prava in
  drugih humanisticnih in družboslovnih ved ter
  medicine, farmacije, veterine uspešno pa
  pripravlja dijake tudi za študij v drugih
  univerzitetnih programih.
• NOVO v tem šolskem letu zmanjšanje število
  oddelkov klasicne gimnazije 2 oddelka namesto
  štirih!!

29
PROGRAM GIMNAZIJA povecano število oddelkov 6
oddelkov namesto štirje

• Program gimnazije vsebuje temeljni del, ki je
  enoten za vse gimnazije, in obvezni izbirni del,
  ki je posebnost šole. Že ob vpisu na šolo bodo
  ucenci izbirali med dvema usmeritvama, in sicer
  JEZIKOVNO ali SPLOŠNO. Izbira temelji predvsem na
  zanimanju dijakov in je povezana tudi s
  predvidenim nadaljnjim študijem, ceprav sam vpis
  na univerzo od nje ni odvisen, saj o njem odloca
  uspeh pri maturi. Predmetnika za posamezno
  usmeritev sta v 1. letniku enaka, locita pa se po
  razporeditvi nerazporejenih ur v 2. in 3.
  letniku. V jezikovni usmeritvi so vse te ure
  namenjene tretjemu tujemu jeziku, v splošni
  usmeritvi pa so dodane razlicnim družboslovnim
  predmetom.
• Dijak ob vpisu v 1. letnik odloci za splošno ali
  za jezikovno usmeritev. Tako že ob vpisu izbere
  dolocene izbirne predmete za 2. in 3. letnik,
  izbirne predmete, ki so enaki za obe usmeritvi,
  pa izbere sam konec tretjega letnika

30
JEZIKOVNA USMERITEV

• Dijakom od 2. letnika dalje omogoca tudi pouk
  tretjega tujega jezika, ki je - glede na
  kombinacijo s prvim in drugim - nemšcina. Pouk
  tretjega jezika traja dve leti po tri ure na
  teden. V 4. letniku se dijaki lahko odlocijo za 6
  ur tega jezika na teden, tako da se izenaci obseg
  znanja drugega in tretjega tujega jezika. Ucenje
  tujih jezikov seveda ni namenjeno le tistim, ki
  jih želijo po koncani gimnaziji študirati, ampak
  bodocim strokovnjakom na najrazlicnejših
  podrocjih, saj je nujno za razumevanje strokovne
  literature in mednarodno sodelovanje.

31
SPLOŠNA USMERITEV

• Ucencem daje dodatne ure umetnostne vzgoje
  (glasba in likovna umetnost) ter razširjeno
  znanje geografije in informatike, dodana je tudi
  ura pri lektorju tujega jezika.
• V 4. letniku obstaja široka možnost izbire
  družboslovnih vsebin, katere namen je priprava za
  študij ekonomije, prava, filozofije, zgodovine,
  etnologije, geografije, sociologije, psihologije,
  pedagogike ali umetnostne zgodovine na Filozofski
  fakulteti, sociologije, novinarstva ali
  politologije na FDV, organizacijskih ved, pa tudi
  priprava za študij na vecini umetniških akademij.
  

32
EVROPSKI ODDELEK

• Novi programski elementi so predvsem sledeci
• poglobljeni in razširjeni cilji pouka tujih
  jezikov,
• razširjeni in poglobljeni cilji pouka
  slovenšcine,
• uvedba novega predmeta evropske študije,
• razširitev programa obveznih izbirnih vsebin
  (OIV) s programi mednarodnega sodelovanja,
• projektno delo kot oblika medpredmetnega
  povezovanja,
• vkljucevanje tujcev kot rojstnih govorcev v pouk
  tujega jezika (TJ) in nejezikovnih predmetov,
• timsko poucevanje,
• nacrtno vkljucevanje dijakov v izvenšolske
  dejavnosti.
• NOVO povecano število ur izbranega tujega jezika
  (tja, španšcine) narodne/mednarodne izmenjave
  kot del programa.

33
ZAKLJUCEK IZOBRAŽEVANJA

• Dijak uspešno konca izobraževanje po programu
  gimnazije, ko opravi maturo in si s tem pridobi
  srednjo izobrazbo. Šolsko delo je skladno z
  ucnimi nacrti zastavljeno tako, da dijake
  pripravi na maturo iz treh obveznih (slovenski
  jezik, matematika, moderni tuji jezik) in dveh
  izbirnih predmetov z vseh splošnoizobraževalnih
  predmetnih podrocij.
• Za EVROPSKI ODDELEK sta na maturi ob slovenšcini
  in matematiki obvezna dva tuja jezika.

34
POSEBNOST GIMNAZIJE POLJANE

• Široka izbira tujih jezikov TJA (prvi tuji
  jezik), nemšcina, francošcina, španšcina,
  italijanšcina, rušcina, latinšcina, stara
  gršcina, fakultativno pa kitajšcina in arabšcina.
• V drugem letniku (splošna gimn.) ali v tretjem
  letniku (klasicna gimn.) lahko izberejo še 3.
  tuji jezik.

35
5. GIMNAZIJA BEŽIGRAD

• Periceva ul. 4, Ljubljana
• 34 oddelkov programa gimnazija, od tega 3
  evropski oddelki
• 2 oddelka mednarodne mature
• 4 oddelke mednarodne šole

36
SPLOŠNO

• Za maturo ponuja Gimnazija Bežigrad pripravo na
  široko izbiro predmetov angleški jezik, nemški
  jezik, francoski jezik, fizika, kemija,
  biologija, zgodovina, geografija, psihologija,
  filozofija, sociologija, umetnostna zgodovina in
  ekonomija.

37
MEDNARODNA MATURA

• Nacionalni maturi je enakovredna tudi mednarodna
  matura.
• Program mednarodne mature poteka zadnji dve leti
  šolanja z anglešcino kot ucnim jezikom in se
  zakljuci z mednarodno maturo iz šestih predmetov.
  
• Pogoj za vpis je dobro znanje anglešcine, prav
  dober ali odlicen ucni uspeh, saj v programu ni
  klasicnega številskega ocenjevanja.
• Mednarodna šola je namenjena otrokom tujcev, ki
  živijo in delajo v Sloveniji. Tudi tu poteka pouk
  v anglešcini, prvi dve leti po programu Middle
  Years Programme, zadnji dve po programu
  mednarodne mature. Del stroškov šolanja se
  pokriva s šolnino.

38
PREDMETNIK za program gimnazija

• Dijaki bodo lahko na zacetku šolanja izbrali
  oddelke z razlicnimi usmeritvami
• s poglabljanjem podrocja matematike, drugi tuji
  jezik zacetna nemšcina (dodatna ura matematike iz
  fonda nerazporejenih ur se bo izvajala v 2.
  letniku)
• z razširjenim programom pouka nemšcine kot
  drugega tujega jezika
• splošni oddelek (drugi tuji jezik zacetna
  nemšcina ali francošcina)
• športni oddelek, drugi tuji jezik zacetna
  nemšcina (dodatna ura športne vzgoje se bo
  izvajala v 2. letniku)
• evropski oddelek, drugi tuji jezik zacetna
  nemšcina ali francošcina (dodatne ure tujih
  jezikov, slovenšcine in evropske študije v
  izbirnem delu predmetnika)

39
PREDMETNIK za program gimnazija

• Oddelki se bodo oblikovali na ta nacin le v
  primeru, ce bo dovolj interesa za posamezne
  oddelke. Ce bo prijav za oddelek z doloceno
  usmeritvijo premalo, te usmeritve ne bo. V
  primeru, da bo prijav za neko usmeritev prevec,
  bodo imeli prednost dijaki z ustreznimi priznanji
  in vecjim številom tock oz. za športni oddelek
  aktivni športniki.
• V prvem letniku bo potekal program po enotnem
  predmetniku za vse usmeritve razen evropskega
  oddelka (dodatna ura jezika), v višjih letnikih
  pa bo odvisen od usmeritve in priprav na maturo.
  Ceprav se bodo posamezne usmeritve zacele
  izvajati šele v drugem letniku, se morajo ucenci
  odlociti za oddelke s temi usmeritvami že pri
  vpisu

40
MATEMATICNI ODDELEK

• Namenjen predvsem dijakom z izjemnim zanimanjem
  za matematiko in fiziko (priporocamo ga ucencem z
  Vegovim oz. Stefanovim priznanjem).

41
ŠPORTNI ODDELEK

• V športnem oddelku se bodo dijaki bolj intenzivno
  seznanjali z razlicnimi športi. V primeru
  prevelikega števila kandidatov bodo imeli
  prednost aktivni športniki, sicer pa za vpis v ta
  oddelek ni posebnih pogojev in omejitev.

42
RAZŠIRJEN PROGRAM NEMŠCINE

• Razširjeni program pouka nemšcine je namenjen
  predvsem dijakom z dobrim predznanjem nemšcine
  (vsaj dve leti ucenja nemšcine) in zanimanjem za
  nemšcino. Dijaki te usmeritve bodo imeli v 1. in
  2. letniku možnost dveh dodatnih ur pouka
  nemšcine, praviloma v casu izven pouka, pri
  programskem ucitelju iz Nemcije. V 3. in 4.
  letniku se bodo lahko pripravljali na izpit za
  Nemško jezikovno diplomo II.

43
EVROPSKI ODDELEK

• Primeren za dijake, ki jih zanima družboslovje in
  ucenje tujih jezikov in so se pripravljeni
  vkljuciti v programe mednarodnega sodelovanja ter
  v zunajšolske dejavnosti z evropsko oz. globalno
  tematiko.

44
DEJAVNOSTI NA GIMNAZIJI BEŽIGRAD

• IZBIRNE VSEBINE
• projektni teden, športni in raziskovalni tabori,
  vzgoja za družino, mir in nenasilje, zdravstvena
  vzgoja, športne in kulturne dejavnosti,
  dejavnosti na podrocju glasbene in likovne
  umetnosti, prostovoljno socialno delo,
  državljanska kultura, tecaj uspešnega ucenja,
  tecaj prve pomoci in cestnoprometnih predpisov,
  kulturne dejavnosti, ekskurzije, maturantski izlet

45
Športne aktivnosti

• Dijaki se lahko udejstvujejo tudi v športu in
  tekmujejo v košarki, nogometu, odbojki ter
  badmintonu ali pa sodelujejo v navijaški in
  plesni skupini.

46
Fakultativni jeziki

• Za dijake, ki bi se radi ucili vec tujih jezikov,
  je na šoli organiziran fakultativni pouk
  francošcine, italijanšcine, španšcine in rušcine.

47
Nemška jezikovna diploma

• Nemška jezikovna diploma (DSD) je mednarodni
  izpit iz nemškega jezika, ki omogoca študij na
  nemških univerzah brez dodatnih preizkusov znanja
  jezika. Priprave na izpit potekajo v 3. in 4.
  letniku dve uri tedensko po pouku, vodijo jih
  ucitelji šole in programski ucitelj iz Nemcije.
  Izpitni roki za pisni del so v pozni jeseni, za
  ustni pa pozimi ali spomladi. Priprav in samega
  izpita dijakom Gimnazije Bežigrad ni treba
  posebej placati, pogoj za vkljucitev v priprave
  pa je vsaj prav dobra ocena iz nemškega jezika v
  drugem letniku.
• Kaj nudi jezikovna diploma?
• Z DSD II lahko študirate v Nemciji. Olajša
  pridobivanje štipendij. Koristna je pri prijavah
  za službo.
• Vec http//www.s-gimb.lj.edus.si/gimb/index.php?i
  d142

48
Prostovoljno delo

• Prostovoljno delo na Gimnaziji Bežigrad ima
  dolgoletno tradicijo. Poleg tega, da dijaki kot
  prostovoljci pomagajo mlajšim vrstnikom preko
  Centrov za socialno delo in MISSS-a, vsako leto
  pripravimo tudi dobrodelni teden v sodelovanju z
  Obmocno enoto Rdecega križa Ljubljana, namen tega
  tedna je zbrati denar za nakup novoletnih daril
  otrokom iz slabše situiranih družin.

49
6. GIMNAZIJA JOŽETA PLECNIKA oz. ŠUBICEVA
GIMNAZIJA

• Šubiceva 1, Ljubljana
• Splošna gimnazija (210)

50
PREDMETNIK GIMNAZIJE

• OBVEZNI ŠTIRILETNI PREDMETI SLJ, MAT, prvi tuji
  jezik, drugi tuji jezik, ZGO, ŠVZ
• OBVEZNI PREDMETI GVZ, LVZ, GEO, BIO, KEM, FIZ,
  psihologija (2. ali 3. letnik), sociologija (2
  ali 3 letnik), filozofija (3. ali 4. letnik),
  informatika

51
SPLOŠNA GIMNAZIJA

• Predmetnik splošne gimnazije predvideva od 2.
  letnika naprej doloceno št. izbirnih ur, ki jih
  bo šola glede na interese dijakov razporedila med
  obvezne maturitetne predmete, tuje jezike,
  naravoslovne in družboslovne predmete.
• PREDVIDEVAJO NASLEDNJO RAZPOREDITVE (lahko pride
  do sprememb)
• Splošni program s poglabljanjem naravoslovnih
  predmetov (tuja jezika TJA, NEM). Ure za izbirne
  predmete bodo v višjem letniku namenjene
  naravoslovju ter obveznim in izbirnim
  maturitetnim predmetom.

52
PREDMETNIK

• Splošni program s poglabljanjem družboslovnih
  predmetov
• tuja jezika TJA in francošcina ali nemšcina
• ure za izbirne predmete bodo v višjem letniku
  namenili družboslovju ter obveznim in izbirnim
  maturitetnim predmetom.
• Splošni program s poglabljanjem družboslovnih
  predmetov
• tuja jezika TJA in italijanšcina
• ure za izbirne predmete bodo v višjem letniku
  namenili družboslovju ter obveznim in izbirnim
  maturitetnim predmetom.

53
PREDMETNIK

• Splošni program s poglabljanjem tujih jezikov
• tuji jeziki TJA, nemšcina in italijanšcina ali
  latinšcina
• tretji tuji jezik bodo dijaki imeli od 2. letnika
  dalje. V 4. letniku bodo poglabljali obvezne in
  izbirne maturitetne predmete

54
PREDMETNIK

• Splošni program s poglabljanjem tujih jezikov
• tuji jeziki TJA, nemšcina in francošcina ali
  španšcina
• tretji tuji jezik bodo dijaki imeli od 2. letnika
  dalje. V 4. letniku bodo poglabljali obvezne in
  izbirne maturitetne predmete
• POZOR pri oblikovanju oddelkov bodo upoštevali
  želje dijakov le, ce bo za posamezne oddelke
  dovolj prijavljenih dijakov

55
OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE

• OBVEZNI DEL državljanska kultura, knjižnicna
  informacijska znanja, kulturno-umetniške vsebine,
  športni dnevi, zdravstvena vzgoja, vzgoja za
  družino, mir in nenasilje, kulturno-umetniške
  vsebine (z likovnega podrocja ali glasbenega
  podrocja)
• IZBIRNI DEL dijaki lahko prosto izbiranjo iz
  kataloga obveznih izbirnih vsebin (Zavod RS za
  šolstvo) oz. kataloga obveznih izbirnih vsebin
  šole, ki je del letnega delovnega nacrta

56
OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE

• Šola doloci nekatere vsebine iz obeh katalogov
  kot obvezno ponudbo šole (logika, medpredmetne
  vsebine z ekskurzijo, taborom, metodologija
  raziskovalnega dela, obvladovanje tipkovnice,
  prostovoljno socialno delo, prva pomoc, športni
  tabori in šole v naravi, ucenje za ucenje,
  verstva in etika
• URE IZVEN ŠOLE dolocene ure lahko opravijo
  dijaki v organizacijah izven šole (jezikovni
  tecaji, glasbena šola, abonmaji, športne
  dejavnosti.

57
DEJAVNOSTI NA ŠOLI

• KROŽKI in DELAVNICE likovna delavnica,
  fizikalno-tehnicni krožek, astronomski krožek,
  literarni vecer, dramski krožek in impro liga,
  bralna znacka pri SLJ, TJA in nemšcini, biološko
  terensko delo, nemški krožek, latinski krožek,
  šolski casopis in literarni zbornik, prostovoljno
  socialno delo, racunalniški krožek, filmski,
  dramski in operni abonma, arhitekturno risanje,
  logika in razvedrilna MAT, KEM krožek, debatni
  krožek, pevski zbor, Unesco krožek.

58
DEJAVNOSTI NA ŠOLI

• TEKMOVANJA
• IZDELAVA RAZISKOVALNIH NALOG
• TABORI (biološki,umetnostnozgodovinski, športni
  )
• INTERDISCIPLINARNE EKSKURZIJE
• ŠPORT (Tivoli-fitnes, aerobika, plavanje..)
• ŠOLSKA PREHRANA

59
7. SPLOŠNA GIMNAZIJA Aškerceva gimnazija

• Aškerceva 1, Ljubljana
• uradno ime SPLOŠNA IN STROKOVNA (tehniška)
  GIMNAZIJA
• je ena izmed organizacijskih enot v okviru
  Šolskega centra Ljubljana, v katerem so še
  Srednja kemijska šola, Srednja lesarska šola in
  Srednja strojna šola.
• Srednja kemijska šola in Srednja strojna šola sta
  v procesu združevanja.
• Šole so organizacijsko in lokacijsko locene.
  Vsaka šola kot organizacijska enota ima svoje
  vodstvo (ravnatelja, šolsko svetovalno službo,
  tajništvo) in svojo zbornico.

60
PREDMETNIK SPLOŠNE GIMNAZIJE

• I. Obvezni štiriletni predmeti
• Slovenšcina
• Matematika
• Prvi tuji jezik (TJA ali nemšcina odvisno od
  zacetnega jezika v OŠ)
• Drugi tuji jezik (nemšcina ali italijanšcina ali
  francošcina)
• Zgodovina
• Športna vzgoja
• II. Obvezni predmeti glasba, likovna
  umetnost,geografija, biologija, kemija, fizika,
  psihologija, sociologija, filozofija, informatika
• III. Izbirni predmeti
• Ekonomija, umetnostna zgodovina
• V 4. letniku se od obveznih predmetov izvajajo
  samo tisti, ki si jih dijaki izberejo za maturo.

61
8. GIMNAZIJA LJUBLJANA

• Kardeljeva plošcad 16, Ljubljana
• Gimnazija (90)
• Umetniška gimnazija-plesna smer (sodobni ples)-30

62
SPLOŠNO

• Izbor med tremi usmeritvami JUNIJA
• V 1. letniku je predmetnik enak v vseh treh
  usmeritvah. Predmetniki se razlikujejo šele v 2.
  in 3. letniku (3 ure na teden).
• Družboslovna
• Jezikovna (v 2. in 3. letniku 3. tuji jezik)
• Naravoslovna

63
SPLOŠNO

• V 1. letniku je predmetnik enak v vseh treh
  usmeritvah. Predmetniki se razlikujejo šele v 2.
  in 3. letniku (3 ure na teden).V 4. letniku je
  od 8 do 12 nerazporejenih ur na teden namenjenih
  predvsem pripravi na maturo. Dijaki izberejo
  usmeritev glede na svoje interese.
• Družboslovna usmeritev
• - v 2. letniku nemšcina, ekonomija, umetnostna
  zgodovina, likovno snovanje, geografija- v 3.
  letniku anglešcina, umetnostna zgodovina,
  ekonomija, zgodovina.
• Jezikovna usmeritev
• - v 2. in 3. letniku  tretji tuji jezik
  (francošcina ali italijanšcina ali nemšcina)
• Naravoslovna usmeritev
• - v 2. letniku matematika, informatika, študij
  okolja       - v 3. letniku fizika, biologija,
  kemija.    

64
UMETNIŠKA GIMNAZIJA- plesna smer-sodobni ples

• Vsebuje 2 modula modeul A (balet) in modul B
  (sodobni ples)
• Štiriletni program umetniške gimnazije plesne
  smeri - sodobni ples je gimnazijski program, ki
  dijakom omogoca, da svojo nadarjenost za ples
  razvijajo na temelju strokovno preverjenih in
  kvalitetnih vzgojno-izobraževalnih pristopov s
  poudarkom na razvijanju individualnih kvalitet.
  Hkrati se po gimnazijskem programu pripravljajo
  na maturo, ki predstavlja tudi pogoj za vpis v
  univerzitetne študijske programe. Zato je
  smiselno, da se vanj vpišejo vedoželjni in
  vztrajni ucenci z boljšim ucnim uspehom.

65
POGOJI ZA VKLJUCITEV V TA PROGRAM

• Uspešno zakljucena OŠ
• zdravniško potrdilo
• nadarjenost za ples, ki se ugotavlja s preizkusom
  posebnih sposobnosti in ga kandidati opravljajo v
  casu prenosa prijav (natancneje v Razpisu za
  vpis)

66
9. GIMNAZIJA LJUBLJANA ŠIŠKA

• Aljaževa ul. 32, Ljubljana
• Splošna gimnazija (60)
• Športni oddelek (80)

67
SPLOŠNA GIMNAZIJA

• V predmetniku imajo dijaki 1. letnika tedensko
  tri ure športne vzgoje, dijaki 2., 3. in 4.
  letnika pa štiri ure.
• Dijaki v 1. letniku lahko nadaljujejo z ucenjem
  nemšcine kot 2. tujega jezika na nadaljevalni
  ravni, ce so imeli nemšcino kot izbirni predmet v
  zadnji triadi osnovne šole.
• V 1. letniku se v okviru OIV-ja izvede zimska
  šola v naravi.
• Dijaki v okviru nerazporejenih ur predmetnika v
  2. letniku poglabljajo znanje pri matematiki in
  nemšcini, v 3. letniku pri slovenšcini in
  anglešcini, v 4. letniku pa pri obveznih
  maturitetnih predmetih in pri dveh izbirnih
  maturitetnih predmetih.
• Sestavni del predmetnika so izbirne vsebine
  kulturne dejavnosti, zdravstvena, vzgoja s
  tecajem prve pomoci, vzgoja za družino, mir in
  nenasilje, trening sprostitve in koncentracije,
  prostovoljno socialno delo ipd.
•  

68
ŠPORTNI ODDELEK

• V športni oddelek se lahko vpišejo kategorizirani
  športniki, ki jim nacionalna panožna športna
  zveza podeli  status A, B ali C.
• V vsakem letniku so štirje športni oddelki, od
  tega trije homogeni (rokometni nogometni,
  odbojkarski oddelek, osnova za oblikovanje
  homogega oddelka je število sprejetih dijakov v
  1. letnik gimnazija/š z isto sportno panogo).
  Nogometni oddelek je internatskega tipa
  college.
• V vsakem oddelku je najvec 22 dijakov, ki imajo
  nacrtovano pisno in ustno   ocenjevanje znanja.
• Dijaki v 1. letniku lahko nadaljujejo z ucenjem
  nemšcine kot 2. tujega jezika na nadaljevalni
  ravni, ce so imeli nemšcino kot izbirni predmet v
  zadnji triadi osnovne šole.
• V športnih oddelkih ucitelji  izvajajo ure
  individualnega dela (OUP ure organizirane ucne
  pomoci). Te ure so namenjene dodatni razlagi in
  utrjevanju znanja.
• Dijaki v okviru nerazporejenih ur v 2. letniku
  poglabljajo znanje pri matematiki, v 3. letniku
  pri slovenšcini, v 4. letniku pa pri obveznih
  maturitetnih predmetih in pri dveh izbirnih
  maturitetnih predmetih.

69
ŠPORTNI ODDELEK

• V športnih oddelkih je povecan fond ur športne
  vzgoje. Poteka v obliki treh treningov po 90
  minut (približno 100 treningov letno).  Prvi dve
  leti je program športne vzgoje usmerjen v
  pridobivanje široke gibalne izobrazbe in osnovne
  telesne priprave. V 3. in 4. letniku je jutranji
  trening individualen in specializiran. Športno
  vzgojo vodijo športni koordinatorji, profesorji
  športne vzgoje, ki so specializirani za delo s
  športniki, in zunanji sodelavci, strokovnjaki za
  posamezna podrocja.
•   Posebej obremenjeni dijaki športniki imajo
  možnost posebnega dogovora o prilagajanju šolskih
  obveznosti.
• Športna vzgoja poteka v razlicnih športnih
  objektih. Uporabljamo šolsko telovadnico in
  fitnes, dvorano športnega društva GIB v Drenikovi
  ulici, atletski stadion in ostale športne
  površine ŽŠD Ljubljana, rokometni oddelek pa tudi
  dvorano v Hali Tivoli.
• V okviru izbirnih vsebin potekajo šole v naravi
  (vkljuceni športni treningi, teoreticna
  predavanja o športu, plesne aktivnosti,
  zdravstvena vzgoja, prva pomoc), kulturni dnevi,
  razvedrilni program in drugo.

70
POSEBNOSTI

• Pouk v dopoldanskem casu
• v predmetniku je 6 ur športne vzgoje v športnih
  oddelkih
• pisno in ustno preverjanje znanja je vnaprej
  napovedano in nacrtovano za vsako ocenjevalno
  obdobje
• šola v naravi za športne in splošne oddelke
• športna malica, športno in vegetarijansko kosilo
• možnost pridobitve statusa športnika, umetnika,
  raziskovalca v splošnih oddelkih
• individualni program preverjanja znanja za zelo
  obremenjene dijake športnike, umetnike,
  raziskovalce
• vsako leto najboljšim športnikom podeljujejo
  priznanje zlati diskobolos

71
POSEBNOSTI DELA v športnih oddelkih

• Za vpis v športni oddelek morajo kandidati
  zadostiti dodatnim športnim kriterijem
• športni oddelki štejejo do 22 dijakov
• vsak profesor ima tedensko 3 ure individualnega
  dela za pomoc dijakom
• v 3. in 4.letniku poteka pouk nekaterih predmetov
  polletno s celotnim obsegom ur, tako da so dijaki
  med letom manj obremenjeni
• za dijake športnike velja poseben pravilnik
  vnaprej planiranega opravicevanja športnih
  izostankov
• pouk športne vzgoje poteka v šolski telovadnici,
  šolskem fitnessu, v dvorani Atletskega in
  Gimnasticnega centra in bazenu Hale Tivoli

72
10. GIMNAZIJA MOSTE

• Zaloška c. 49, Ljubljana
• Gimnazija Moste izvaja program splošne gimnazije
  in maturitetni tecaj.

73
PREDMETNIK

• obvezni štiriletni predmetislovenšcina,
  matematika, prvi tuji jezik (angleški jezik),
  drugi tuji jezik (nemški, italijanski ali
  francoski jezik), zgodovina in športna vzgoja.
  obvezni predmetiglasba, likovna umetnost,
  geografija, biologija, kemija, fizika,
  psihologija, sociologija, filozofija,
  informatika.

74
PREDMETNIK

• izbirni predmeti v 2., 3. in 4. letnikuDijaki
  si jih izberejo glede na interese oz. sposobnosti
  in ponudbo šole kot dodatne ure obveznih
  predmetov in kot pripravo na maturo v 4. letniku.
  obvezne izbirne vsebineSo sestavni del
  predmetnika in se od predmetov razlikujejo po
  nacinu izvajanja. Izbirne vsebine so za dijake
  možnost pridobivanja takih znanj in spretnosti,
  ki zadovoljujejo njihove individualne želje in
  nagnjenja. Obvezne izbirne vsebine niso predmeti
  in niso nadomestilo za pouk.

75
STROKOVNE GIMNAZIJE

• Umetniške gimnazije
• Tehniške gimnazije
• Ekonomske gimnazije

76
UMETNIŠKE GIMNAZIJE

• Pridobivanje strokovnih znanj, ki ti omogocajo
  nadaljnje izobraževanje za umetniško kariero.
  Opravljena matura pa ti nudi možnost nadaljevanja
  šolanja tudi na drugih univerzah in visokih šolah
• UMETNIŠKE GIMNAZIJE SO
• Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana
• Srednja šola za oblikovanje in fotografijo
  Ljubljana
• Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana
  (plesna smer)

77
Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana

• Vegova ul. 7, Ljubljana
• Program traja 4 leta
• GLASBENA SMER (glasbeni stavek, petje,
  instrument, jazz-zabavna glasba)
• PLESNA SMER (balet)
• Po uspešno opravljeni maturi dijaki lahko
  nadaljujejo univerzitetni študij na Akademiji za
  glasbo in na drugih fakultetah, razen na tistih,
  ki dolocajo posebne pogoje pri izbiri izbirnih
  predmetov na maturi

78
GLASBENA SMER

• Glasbeni stavek
• znanje klavirja v obsegu prvih štirih razredov in
  nauka o glasbi v obsegu šestih razredov glasbene
  šole

79
GLASBENA SMER

• Petje - instrument
• znanje nauka o glasbi v obsegu šestih razredov
  glasbene šoleza petje znanje v obsegu dveh
  razredov glasbene šole, zdravniško potrdilo, s
  katerim se ugotovi zdravstveno stanje pevskega
  organa, potrebna starost za dekleta je vsaj 17
  let, za fante pa vsaj 18 let z zakljuceno
  mutacijo za posamezne instrumente še
• violina, viola, violoncelo, kitara, klavir,
  harmonika znanje ustreznega instrumenta v obsegu
  šestih razredov glasbene šole
• flavta, kljunasta flavta, oboa, klarinet, fagot,
  saksofon, rog, trobenta, pozavna, tuba,
  kontrabas, tolkala znanje ustreznega instrumenta
  v obsegu štirih razredov glasbene šole za
  skupino instrumentov pihal in trobil mora
  kandidat priložiti še zdravniško spricevalo
  harfa znanje harfe v obsegu prvih štirih
  razredov glasbene šole

80
GLASBENA SMER

• Jazz - zabavna glasba
• znanje nauka o glasbi v obsegu šestih razredov
  glasbene šole
• znanje petja v obsegu dveh razredov glasbene šole
  ter zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju
  pevskega organa, starost za dekleta je praviloma
  17 let in za fante 18 let z zakljuceno mutacijo
• znanje ustreznega instrumenta - klavir, kitara v
  obsegu šestih razredov glasbene šole saksofon,
  trobenta, kontrabas, tolkala v obsegu štirih
  razredov glasbene šole

81
PLESNA SMER

• BALET
• posebna nadarjenost za ples, ki se ugotavlja s
  preizkusom znanja, s katerim kandidat dokaže
• znanje klasicnega baleta v obsegu štirih razredov
  baletne šole
• znanje stilnih plesov v obsegu enega razreda
  baletne šole
• znanje nauka o glasbi v obsegu treh razredov
  baletne šole
• znanje klavirja v obsegu dveh razredov baletne
  šole
• zdravniško spricevalo, s katerim se ugotavlja
  splošno zdravstveno stanje, anatomske znacilnosti
  (gibljivost sklepov in hrbtenice, odprtost nog,
  oblika postave in nog, posebnosti stopala),
  antropometricne meritve (sorazmerja med deli
  telesa).

82
Srednja šola za oblikovanje in fotografijo
Ljubljana

• Gosposka ul. 18, Ljubljana
• umetniška gimnazija-likovna smer
• Tehnik oblikovanja
• Fotografski tehnik

83
UMETNIŠKA GIMNAZIJA-likovna smer

• umetniška gimnazija / likovna smer Program je
  poleg klasicnih gimnazijskih predmetov bogatejši
  za sklop umetniških vsebin in nadgrajuje splošno
  razgledanost. Vpelje vas v svet arhitekture (od
  etnologije, stavbarstva in urbanizma do
  filozofije vrtne umetnosti), zgodovine umetnosti
  (od najstarejših civilizacij do danes), likovne
  teorije (razumevanje likovnih zakonitosti),
  risanja in slikanja, plasticnega oblikovanja,
  osnov varovanja dedišcine ...

84
TEHNIŠKE GIMNAZIJE

• Program tehniške gimnazije se izvaja na
• Srednji šoli za elektrotehniko in racunalništvo
• Gimnazija in veterinarska šola Ljubljana

85
Srednja šola za elektrotehniko in racunalništvo

• Vegova ul. 4, Ljubljana
• TEHNIŠKA GIMNAZIJADijak pridobi vecino znanj, ki
  bi jih dobil na splošni gimnaziji, le da bo razen
  znanj iz splošnih predmetov (slovenšcina, dva
  tuja jezika, matematika, fizika, kemija,
  biologija zgodovina, geografija, sociologija in
  psihologija) dobil tudi dodatna elektrotehniška
  ali racunalniška znanja.
• Za koga je šola namenjena Za vse tiste, ki
  želijo po koncani srednji šoli študirati na
  fakulteti, ki jih zanimata naravoslovje in
  tehnika in ki so sposobni dosegati dobre ucne
  uspehe ter pripravljeni za to tudi dovolj delati.
• Šolanje se zakljuci s splošno maturo

86
Gimnazija in veterinarska šola

• Tehniška gimnazija se od splošne razlikuje po
  strokovnih predmetih (biotehnologija,
  mikrobiologija, laboratorijske vaje), ki jih
  zacnejo izvajati v 2. letniku.
• Program se konca s splošno maturo
• Ce se odlocijo za poklicni tecaj (1
  leto)-pridobijo naziv veterinarski ali živilski
  tehnik. Torej možnost srednje strokovne oz.
  tehniške izobrazbe

87
EKONOMSKE GIMNAZIJE

• Srednja ekonomska šola Ljubljana (Roška)
• Ekonomska šola Ljubljana (Prešernova)

88
Srednja ekonomska šola Ljubljana

• Roška c. 2, Ljubljana
• Program ekonomske gimnazije je namenjena dijakom,
  ki
• želijo pridobiti splošno znanje
• želijo pridobiti splošna in temeljna
  ekonomskoposlovna znanja,
• želijo razvijati analiticno mišljenje,
  organizacijskovodstvene sposobnosti in
  sposobnosti timskega povezovanja ter
• želijo pridobiti podjetnost in menegerske
  spretnosti.
• se želijo seznaniti z aktualnim dogajanjem v
  gospodarstvu

89
PREDMETNIK

• Slovenšcina
• Matematika
• Tuji jezik
• Tuji jezik II
• Ekonomija
• Zgodovina
• Športna vzgoja
• Likovna umetnost
• Geografija
• Biologija, Kemija, Psihologija, Sociologija
• Informatika, Podjetništvo

90
ZAKLJUCEK ŠOLANJA

• S splošno maturo
• Po poklicnem tecaju (1 leto)- lahko pridobijo
  tudi izobrazbo ekonomskega tehnika (srednje
  strokovno oz. tehniško izobraževanje)

91
Ekonomska šola Ljubljana

• Prešernova c. 6, Ljubljana
• Slovenšcina, matematika, prvi tuj jezik, drugi
  tuj jezik, ekonomija, zgodovina, geografija
  biologija, kemija glasba/likovna umetnost,
  sociologija, psihologija, informatika,
  podjetništvo, športna vzgoja
• ZAKLJUCEK IZOBRAŽEVANJA s poklicno maturo

92
ZASEBNE GIMNAZIJE v Ljubljani

• Zavod sv. Stanislava Škofijska klasicna
  gimnazija Ljubljana- Šentvid
• Zavod sv. Franciška Saleškega Gimnazija Želimlje
  
• Waldorfska šola, Ljubljana
• EURO šola Ljubljana

93
1. WALDORFSKA GIMNAZIJA

• Namenjena predvsem ucencem, ki so zakljucili
  waldorfsko osnovno šolo, vendar pa so vrata
  odprta tudi tistim, ki so obiskovali javne
  osnovne šole
• POGOJ za vpis uspešno opravljena OŠ, široki
  interesi, aktivnost zunaj šole (umetnost, šport,
  prostovoljno delo ...) in pripravljenost srecati
  se z novimi dejavnostmi, predvsem na
  umetniško-prakticnem podrocju
• Waldorfska šola Ljubljana na srednješolski
  stopnji ponuja program waldorfske gimnazije.
  Program traja štiri ali pet let.
• ŠOLNINA Izpolnjene financne obveznosti staršev
  oz. skrbnikov v posameznem šolskem letu, so pogoj
  za napredovanje dijaka v višji razred
• VPIS le en oddelek na šolsko leto-max 32
  ucencev enaki pogoji kot za ostale srednje šole,
  življenjepis, razgovor s starši, interesi..

94
POSEBNOSTI DELA

• GLAVNA URA IN POUK V EPOHAH
• poucevanje akademskih predmetov (SLJ, MAT, ZGO
  ...) poteka v treh ali štiritedenskih ucnih
  obdobjih oz. epohah. Predmet epohe je na urniku
  vsak dan v tako imenovani glavni uri, s katero se
  pouk zacne, traja pa 120 minut.
• OSTALI POUK pouk tujih jezikov (tja, nemšcina),
  umetniških predmetov ter pouk umetniško-uporabnega
  oblikovanja poteka po glavni uri v rednih
  tedenskih urah

95
UMETNIŠKI PREDMETI

• Mladostniku omogocijo, da se izrazijo, spoznajo,
  uživajo v procesu ustvarjanja!
• Umetniški predmeti so slikanje in kiparjenje,
  glasba, evritmija (zlitje gibanja in duhovnega
  je umetnost giba, ki vizualizira govor in glasbo)

96
Pouk umetniško-uporabnega oblikovanja

• Slikanje na svilo, šivanje, tkanje, pletenje
  košar, kartonaža, knjigoveštvo, obdelovanje lesa
  in kovin.

97
OBVEZNI del programa je tudi

• PRAKTIKUM, ki poteka v prvih treh letih (2 tedna
  na kmetiji, geodetska merjenja, socialni
  praktikum)
• GLEDALIŠKE IGRE
• PROJEKTNA NALOGA
• ŠPORTNI DNEVI
• EKSKURZIJE
• ŠOLE V NARAVI

98
OCENJEVANJE

• Vsa 4 leta je ocenjevanje OPISNO, ki se za
  potrebe prehoda v nadaljnje šolanje pretvori v
  številcne ocene.
• Ocena opisuje tako šibke kot mocne plati
  posameznika

99
MENTORSTVO

• Vsak razred ima svojega razrednika, vendar pa ima
  vsak dijak tudi svojega osebnega mentorja oz.
  tutorja.
• Dijak se z njim pogovarja o svojih uspehih,
  težavah. Mentor mu svetuje in pomaga pri delu.

100
OSTALE DEJAVNOSTI

• ZBOR (vsi srednješolci so vkljuceni)
• ORKESTER
• DRAMSKO -FILMSKI KROŽEK
• CIRKUŠKI KROŽEK
• MEDNARODNA IZMENJAVA IN TECAJI TUJIH JEZIKOV
• TEKMOVANJA
• ŠPORTNE AKTIVNOSTI

101
ZAKLJUCEK IZOBRAŽEVANJA

• Dijaki imajo možnost dodatnega leta izobraževanja
  (5 let), v katerem se osredotocijo na maturo in
  se pripravljajo na uspešno opravljanje le-te.
  Odlocitev za dodatno leto ni obvezna, kar pomeni,
  da dijaki lahko gimnazijo koncajo tudi po štirih
  letih

102
2. ŠKOFIJSKA KLASICNA GIMNAZIJA

• Oziroma Zavod sv. Stanislava
• Štula 23, Ljubljana-Šentvid
• ustanovitelj Nadškofija Ljubljana
• privatna šola
• gimnazijski program- klasicna gimnazija
• trajanje programa 5 let
• razlika z drugimi šolami vzgojni program, ki
  temelji na kršcanskih vrednotah in vrednotah
  evropske civilizacije
• Obvezni predmet verouk
• možnost bivanja v dijaškem domu (do 200
  ucencev)-placljivo

103
CILJI IN VSEBNINA ŠKOFIJSKE KLASICNE GIMN.

• Poleg obicajnih predmetov je organizirano tudi
  poucevanje klasicnih jezikov (latinšcina,
  gršcina)
• pouk in vzgoja temeljita na kršcanskih eticnih
  nacelih
• Po koncanem 1. letniku se bodo ucenci lahko
  odlocili med dvema možnostima izberejo lahko
  pouk s skupino predmetov, med katerimi je tudi
  gršcina, ali skupino predmetov brez gršcine, v
  kateri pa je vec ur namenjenih naravoslovnim
  predmetom. Za maturo ali zakljucni izpit se
  morajo ucenci odlociti najkasneje v 3. letniku,
  da si lahko izberejo ustrezne predmete in se
  zacnejo intenzivno uciti.

104
PREDMETNIK

• I. SMER brez gršcine
• vera in kultura
• SLJ, MAT
• TJA (prvi tuji jezik)
• latinšcina
• NEM ali francošcina ali španšcina ali anglešcina
  (izbor drugega tujega jezika)
• ZGO, ŠVZ, umetnost, GEO, BIO, KEM, FIZ,
  psihologija, filozofija

105
PREDMETNIK

• II. SMER z gršcino
• vera in kultura
• SLJ, MAT
• TJA (prvi tuji jezik)
• latinšcina
• gršcina
• NEM ali francošcina
• ZGO, ŠVZ, umetnost, GEO, BIO, KEM, FIZ,
  psihologija, filozofija

106
KROŽKI IN IZBIRNE VSEBINE

• KULTURA
• Politicni krožek
• Dramski krožek
• Šola za animatorje
• Evropski krožek
• Nemška konverzacija
• Komorni mešani zbor
• Komorni dekliški zbor
• Dekliški zbor
• Fantovski zbor
• Glasbena ucilnica, slikarska šola
• Vokalna tehnika /za oba komorna zbora/ Komorna
  glasba

107
KROŽKI IN IZBIRNE VSEBINE

• ŠPORT
• Odbojka za dekleta in fante
• nogomet za dekleta in fante
• rokomet za fante
• košarka za fante
• športno plezanje
• plesne vaje
• plesna skupina Angels

108
KROŽKI IN IZBIRNE VSEBINE

• PRIPRAVE NA TEKMOVANJA
• Cankarjevo priznanje, priprava na tekmovanje
  (anglešcina, francošcina, španšcina, nemšcina),
  filozofski krožek

109
KROŽKI IN IZBIRNE VSEBINE

• PRIDOBIVANJE NOVIH ZNANJ
• Geografski krožek, biološki krožek in priprava na
  tekmovanje iz poznavanja sladkorne bolezni,
  vivaristicno biološki krožek, fizikalni krožek,
  kemijsko eksperimentalni krožek, programiranje
  spletnih strani v PHP, racunalniške delavnice,
  video delavnice, prostovoljno delo
• IZDELAVA ŠOLSKIH PUBLIKACIJ

110
DUHOVNO ŽIVLJENJE

• Kratka molitev na zacetku in koncu pouka
• možnost obiska sv. maše zjutraj
• praznovanje vseh cerkvenih in državnih praznikov
• sveta maša na zacetku in koncu šolskega leta