Stanje poslovne informatike v Sloveniji

1
Stanje poslovne informatikev Sloveniji

• Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta,
  Inštitut za poslovno informatiko
• ZIT, GZS

2
Sodelavci

• Prof. dr. Aleš Groznik (vodja raziskave)
• Prof. dr. Miro Gradišar
• Prof. dr. Mojca Indihar Štemberger
• Prof. dr. Jurij Jaklic
• Prof. dr. Andrej Kovacic
• Doc. dr. Peter Trkman
• Prof. dr. Tomaž Turk
• Dr. Peter Baloh
• Dr. Jaka Lindic
• Mag. Aleš Popovic
• Rok Škrinjar, univ. dipl. ekon.
• Jure Erjavec, univ. dipl. ekon.
• Anton Manfreda, univ. dipl. ekon.

3
O raziskavi

• Namen Raziskati stanje v srednjih in velikih
  podjetjih/CIO vidik
• Nadaljevanje raziskav preteklih let (casovna
  analiza in primerjava stanja)
• Vprašalnik mednarodno strokovno verificiran in
  primerljiv
• Zbiranje podatkov z osebnimi intervjuji na terenu
• Zaupnost
• Primerjava sodelujocega podjetja s povprecjem v
  panogi in gospodarstvom
• 87 (15 javnih organizacij, 27 srednje velikih
  podjetij in 45 velikih podjetij) organizacij v
  Sloveniji, 2009
• Tematski sklopi
• Služba za informatiko
• Informacijska tehnologija
• Strateško nacrtovanje informatike 
• Naložbe v informatiko
• Management poslovnih procesov
• Celovite programske rešitve
• Poslovna inteligenca (poslovno obvešcanje)
• Elektronsko poslovanje
• Uspešnost poslovanja

4
Cilji

• Analiza trenutnega stanja in gibanj poslovne
  informatike v Sloveniji
• Mednarodna primerjava
• Povezava informatika - uspešnost poslovanja
• Napotki slovenskim podjetjem

5
Služba za informatiko
Položaj najvišje rangiranega zaposlenega
odgovornega za informatiko
Uporaba podatkov dovoljena le z navedbo vira
Ekonomska fakulteta, Inštitut za poslovno
informatiko, 2010
5/19
6
Služba za informatiko
Uporaba podatkov dovoljena le z navedbo vira
Ekonomska fakulteta, Inštitut za poslovno
informatiko, 2010
6/41
7
Informacijske tehnologije in koncepti
Prioritete uvajanja IT
  PIS09 PIS05
Mehanizmi za zagotavljanje varnosti podatkov 1. 1.
Celovite programske rešitve (ERP) 2. 2.
Dokumentni sistemi 3. 4.
Virtualizacija strežnikov 4. -
Orodja poslovne inteligence (business inteligence) 5. 6.
Orodja za management podatkov (storage management) 6. 3.
Rešitve za management odnosov s strankami (CRM) 7. 5.
8
Informacijske tehnologije in koncepti
9
Informacijske tehnologije in koncepti
10
Naložbe v informatiko

• Naložbe v informatiko v primerjavi s cistimi
  prihodki od prodaje za preteklo leto
• 1,33 (PIS05 1,46)
• Stroški informatike v primerjavi s cistimi
  prihodki od prodaje za preteklo leto
• 1,42

10/41
11
Naložbe v informatiko

• Naložbe po vrsti opreme
• strojna oprema 43,08
• programska oprema 35,75
• omrežna oprema 21,18
• Naložbe po pomenu za konkurencno sposobnost
• osnovna, nekonkurencna dejavnost 76,95
• dej. za doseganje konkurencne prednosti 13,55
• dej. za dolgorocno ohranjanje konkur. pred.
  9,50
• pri zadnjih dveh kategorijah je približno
  polovica vlaganj v programsko opremo, nato v
  strojno in omrežno

11/41
12
Strateško nacrtovanje informatike
Strateško nacrtovanje informatike
SLO 50 (2001) Singapur 63 (1997) ZDA 56
(1996) VB 48 (1995)
Gartner Povezava med strateškim poslovnim
nacrtom in strateškim nacrtom informatike na 2.
mestu med prioritetami aktivnostmi vodij služb za
informatiko
Uporaba podatkov dovoljena le z navedbo vira
Ekonomska fakulteta, Inštitut za poslovno
informatiko, 2010
13
(No Transcript)
14
(No Transcript)
15
Celovite programske rešitve
Na kakšen nacin je ERP pridobljen? Državna uprava Podjetja
lasten razvoj 0 17
razvoj zunanjih izvajalcev 25 24
nakup slovenske rešitve 75 20
nakup tuje rešitve 0 39
Povprecno število uvedenih modulov v organizaciji
(Državna uprava) 3,5 Povprecno število uvedenih
modulov v podjetju 6,7

• Najpogosteje uvedeni moduli
• Financni management (angl. Financial
  Management - FI)
• Prodaja in distribucija (angl. Sales and
  Distribution - SD)
• Cloveški viri (angl. Human Resources - HRM)
• Materialno poslovanje (angl. Material
  Management - MM)
• Redko uvedeni moduli
• Management oskrbne verige (angl Supply Chain
  Management - SCM)
• Management odnosov z odjemalci (angl Customer
  Relationship Management - CRM)

16
Celovite programske rešitve
1 sploh se ne strinjam 7 popolnoma se
strinjam
Uspešnost projekta Rezultat je v skladu s
pricakovanimi rezultati, stroški in terminskim
nacrtom Tujina 9 in 17 (razlicni viri)
Uporaba podatkov dovoljena le z navedbo vira
Ekonomska fakulteta, Inštitut za poslovno
informatiko, 2010
17
BI in ERP pokritost potreb in prioritete

• Razmerja precej podobna kot leta 2005, pokritost
  potreb in prioritete na podrocju BI rahlo v
  desno (v srednjem delu)

1 sploh niso pokrite 7 odlicno pokrite 1
sploh ni prioriteta 7 najvišja prioriteta
17
18
Uporaba tehnologij s podrocja BI
1 ne obstaja 7 zelo prisotno
18/41
19
Kljucne ugotovitve

• Vodja službe za informatiko redko clan najvišjega
  vodstva.
• Prioritete uvajanja predstavlja varnost, ERP in
  dokumentni sistemi (vsebinske rešitve niso
  prioriteta).
• Naložbe v informatiko so nekoliko manjše kot
  pretekla leta in še vedno manjše kot v tujini.
• Skoraj cetrtina naložb usmerjena v
  informatizacijo dejavnosti, ki naj bi prinašale
  konkurencno prednost ali pa naj bi jo dolgorocno
  vzdrževale.
• Še vedno se vec vlaga v strojno opremo in omrežja
  kot pa v programsko opremo (razen pri
  dejavnostih, ki naj bi prinašale konkurencno
  prednost).
• Delež podjetij, ki strateško nacrtuje informatiko
  ostaja v slovenskem okolju nespremenjen (55) in
  bistveno nižji kot v tujini.
• Služba oz. skupina za MPP v vecini podjetij
  (64,4) sploh ne obstaja. Poslovni procesi
  postajajo pomembni, vendar se to dogaja pocasi in
  necelovito v smislu MPP. Prevladuje prenova
  posameznih poslovnih procesov, zlasti vidika
  zniževanja stroškov tako z metodološkega vidika
  kot tudi z vidika iniciative za takšne projekte.
• Uporabljajo se predvsem splošna (graficna) orodja
  za pripravo modelov procesov (Visio, Powerpoint),
  kar tudi potrjuje predhodne ugotovitve.
• Uspešnost uvedb ERP v slovenskih organizacijah
  bistveno višja kot v tujini.
• Uvajanje BI v Sloveniji zaostaja, vendar se v
  zadnjih letih povecuje zanimanje in prioriteta,
  ki pa še vedno ne dosega svetovne ravni.
• Gonilo je pogosto (ne vedno) hitrejša priprava
  porocil, njihova tocnost ter želja, da bi imeli
  podatke na enem mestu.