OSNOVE

1
OSNOVE EKONOMIJE
2
Študijska literatura
Nevenka HROVATIN, Stanka SETNIKAR-CANKAR TEMELJI
EKONOMIJE, Nova orbita, 2004 VAJE TEMELJI
EKONOMIJE TEKOCA PROBLEMATIKA - REVIJE
FINANCE, KAPITAL, THE ECONOMIST
3
1 KAJ PROUCUJE EKONOMSKA ZNANOST
4
Paul Samuelson Ekonomija raziskuje, kako ljudje
in družba zaposlujejo redke resurse, ki imajo
alternativno uporabo, s ciljem proizvajati
razlicne dobrine in jih razdeliti med sedanjo in
bodoco potrošnjo ter med posameznike in družbene
skupine.
5
METODE PREUCEVANJA
INDUKTIVNA METODA
DEDUKTIVNA METODA
EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA Ekonomski
problem družbe
POZITIVNI PRISTOP
NORMATIVNI PRISTOP
6
Razdelitev ekonomske znanosti
EKONOMIJA
EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA
MIKROEKONOMIJA
MAKROEKONOMIJA
7
Mikroekonomija proucuje obnašanje posameznih
potrošnikov, podjetij, trgov in panog v
gospodarstvu. Poudarek je na individualnem
obnašanju.
8
Makroekonomija proucuje delovanje gospodarstva
kot celote. Zaradi tega jo zanimajo agregati, kot
so zaposlenost, bruto domaci proizvod in splošna
raven cen. Pri tem zanemarja podrobnosti.
9
2 EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA
10
Ekonomski problem družbe

• PROIZVODNJA
• DOBRINE
• PROSTE
• EKONOMSKE
• PROIZVODNI DEJAVNIKI
• NARAVA
• KAPITAL
• CLOVEK

EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA Ekonomski
problem družbe
11
POTREBA DOBRINA
EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA
12
NACELO GOSPODARJENJA
1. Z danimi sredstvi MAKSIMALEN UCINEK
SREDSTVA
UCINEK
EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA
2. DANI UCINEK z minimalnimi sredstvi
SREDSTVA
UCINEK
13
PROIZVODNI DEJAVNIKI
PROIZVODNI DEJAVNIKI
Glede na VLOGO v produkcijskem procesu
EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA Ekonomski
problem družbe
Glede na DOHODKE, ki jih lastniki prejemajo v
razdelitvi

• DELO
• DELOVNA SREDSTVA
• PREDMETI DELA

• DELO (dohodek placa)
• KAPITAL (dohodek dobicek)
• ZEMLJA (dohodek renta)

14
Proizvodni dejavniki (produkcijski faktorji) so
vse tiste stvari, katerih storitve so potrebne za
proizvodnjo materialnih dobrin oziroma tiste
stvari, ki pozitivno prispevajo h koncnemu
proizvodu.
15
MEHANIZEM dolocitve obsega proizvodnje
EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA Ekonomski
problem družbe
16
OBLIKE DRUŽBENE PRODUKCIJE
NATURALNA PROIZVODNJA
EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA Ekonomski
problem družbe
BLAGOVNA PROIZVODNJA
17
Naturalna proizvodnja je proizvodnja proizvodov,
ki jih clani družbe proizvajajo za lastne
potrebe.
18
Blagovna proizvodnja je proizvodnja proizvodov za
prodajo oziroma menjavo z drugimi proizvodi na
trgu.
19
Uresnicevanje Zakona sorazmerne delitve
družbenega sklada dela
EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA Ekonomski
problem družbe
20
Ekonomski problem potrošnika

• omejen dohodek
• potrebe
• ekonomske dobrine
• cene blaga

EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA Ekonomski
problem družbe
21
Možnosti družbene proizvodnje
EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA Ekonomski
problem družbe
22
TRANSFORMACIJSKA KRIVULJA ali krivulja
proizvodnih možnosti
EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA Ekonomski
problem družbe
23
LASTNOSTI transformacijske krivulje
PADAJOCA
(zakon odpoved., relat. red. proizv. dej.)
NAKLONSKI KOT
(odvisen od razmerja v produktiv. proizv. dej.)
(alter. str. naraš., razlicna uporab. proizv.
dejav.)
KONKAVNA
24
LASTNOSTI transformacijske krivulje
NI PREMICA
JE PADAJOCA
EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA Ekonomski
problem družbe
TOCKE NA KRIVULJI, NAD NJO IN POD NJO
PREMIKI TRANSFORMACIJSKE KRIVULJE
25
Premiki transformacijskih krivulj a) Vzporedni
premik navzgor
EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA Ekonomski
problem družbe
26
Premiki transformacijskih krivulj b) Vzporedni
premik navzdol
EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA Ekonomski
problem družbe
27
Premiki transformacijskih krivulj c) Nevzporedni
premik
EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA Ekonomski
problem družbe
28
Lestvica možnosti potrošnje
DOH 30 SIT CO 6 SIT CH 2 SIT
EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA Ekonomski
problem posameznika
29
Premica cene ali premica alternativnih možnosti
potrošnje
30
LASTNOSTI PREMICE CENE
JE PREMICA
IMA NAKLONSKI KOT
EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA Ekonomski
problem posameznika
PREMICA JE PADAJOCA
31
Naklon premice cene
EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA Ekonomski
problem posameznika
?
32
OPTIMUM POTROŠNIKA

• KRITERIJI DOHODKOVNIH MOŽNOSTI
• KRITERIJ KORISTNOSTI

CA MKACB MKB
Optimum potr.
Ceni dobrin sta skladni mejnima koristnostima
dobrin.
33
LESTVICA SKUPNE IN MEJNE KORISTNOSTI
EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA Ekonomski
problem posameznika
34
Skupna koristnost
EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA Ekonomski
problem posameznika
35
Mejna korist
mejna korist
EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA Ekonomski
problem posameznika
kolicina
36
Krivulja potrošnih možnosti- premica cene
kolicina drugih dobrin (B)
M
4 2 0
K
N
5 10
kolicina hrane (A)
37
Optimum potrošnika
indifirencne krivulje
-OPTIMUM
EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA Ekonomski
problem posameznika
SK skupna korist
38
3 TRŽNI MEHANIZEM IN ANALIZA POVPRAŠEVANJA
39
TRG

• STIK MED KUPCI IN PRODAJALCI
• VRSTE TRGOV
• STOPNJA KONKURENCE
• KAZALCI
• število kupcev prodajalcev
• velikost (kapital, zaposleni)
• tržni delež
• informiranost
• vstop v panogo
• homogenost blaga
• racionalno obnašanje kupcev in prodajalcev
• PRIMERI KONKURENCE
• monopol
• oligopol
• cista konkurenca
• popolna konkurenca

TRŽNI MEHANIZEM IN ANALIZA POVPRAŠEVANJA
40
VK 1P monopol VK MP
oligopol VK VP prvi pogoj za
cisto konkurenco
41
Dejavniki, ki dolocajo tržno strukturo
Število kupcev in prodajalcev
Stopnja diferenciacije proizvodov
TRŽNI MEHANIZEM AIN ANALIZA POVPRAŠEVANJA Trg in
tržna struktura
Stopnja mobilnosti proizvodnih dejavnikov
42
Število kupcev in prodajalcev ter kolicina nakupa
oziroma prodaje vsakega izmed njih je na
razlicnih trgih zelo razlicna.
PREGLEDNICA Vrsta trgov glede na stopnjo
konkurence
43

• Stopnja diferenciacije proizvodov doloca, v
  kakšni meri kupci locijo med proizvodi.
• proizvodi popolnoma enaki pri vseh proizvajalcih
  ? HOMOGENI OZ. POPOLNI SUBSTITUTI
• razlicne BLAGOVNE ZNAMKE proizvodov, ki so vezane
  na razlicne proizvajalce

44
Gre za vprašanje ali je mogoce preseliti
proizvodne dejavnike iz panog, kjer se cena
znižuje in imajo proizvajalci izgube, v panoge,
kjer cena narašca in omogoca vsaj zacasno visoke
dobicke.
45
Vrsta trgov glede na stopnjo konkurence
TRŽNI MEHANIZEM AIN ANALIZA POVPRAŠEVANJA Trg in
tržna struktura
46
MODEL POPOLNE KONKURENCE 3 temeljne znacilnosti
PRODUKTI SO HOMOGENI
V STVARNOSTI NI TAKŠNEGA TRGA (kmetijski
proizvodi iste sorte)
VELIKO ŠTEVILO KUPCEV IN PRODAJALCEV
TRŽNI MEHANIZEM AIN ANALIZA POVPRAŠEVANJA Trg in
tržna struktura
POPOLNA MOBILNOST PROIZVODNIH DEJAVNIKOV
47
Povpraševanje

• DELOVANJE KUPCEV
• TRG DOLOCENEGA BLAGA
• OBSEG POVPRAŠEVANJA
• A) DEJAVNIKI
• 1. POTREBE
• 2. DOHODEK
• 3. CENE
• dolocene dobrine
• substitutov
• komplementov

48
Povpraševanje (nadaljevanje)

• SPREMEMBE POVPRAŠEVANJA
• A) SPREMEMBA OBSEGA POVP.
• splošni zakon povpraševanja
• krivulja povpraševanja
• B) SPREMEMBA SAMEGA POVPRAŠEVANJA
• ?? potreb, ceteris paribus
• ?? dohodka,
• ?? cene substituta,
• ?? cene komplementa,
• C) GRAFICNI PRIKAZI

49
Sprememba obsega povpraševanja
cena D.D. C1 (P1) C0 (P0) C2 (P2)
R1
R
R2
(D0) POV0
K1 K0 K2
0 (Q1) (Q0) (Q2) kolicina
50
Sprememba obsega povpraševanja
UCINEK DOHODKA (?CD.D., c.p.)
DOH0 0CD.D.
DOH0 1CD.D.
51
Sprememba obsega povpraševanja
0CD.D.
UCINEK SUBSTITUCIJE (?CD.D., c.p.)
DOH0 0CD.D.
DOH0 1CD.D.
0CD.D. 0CSUB.
1CD.D. OCSUB.
52
Spremembe obsega povpraševanja
A
TRŽNI MEHANIZEM AIN ANALIZA POVPRAŠEVANJA Analiza
povpraševanja
B
A
B
53
Povpraševanje se poveca, ce se
poveca potrošnikov dohodek
povecajo preference po tej dobrini
TRŽNI MEHANIZEM AIN ANALIZA POVPRAŠEVANJA Analiza
povpraševanja
poveca cena substituta
zniža cena komplementarne dobrine
54
Sprememba povpraševanja
55
Spremembe povpraševanja
TRŽNI MEHANIZEM AIN ANALIZA POVPRAŠEVANJA Analiza
povpraševanja
56
Velikost spremembe povpraševanja
IZRAŽAMO relativno
1. CD.D. (cenovna odzivnost - elasticnost
povpraševanja)
POSLEDICA VZROK
2. DOHOD. (dohodkovna elasticnost
povpraševanja) 3. CSUB., CKOM. (križna
elasticnost povpraševanja)
57
Elasticnost povpraševanja

• A) VRSTE
• cenovna
• dohodkovna
• križna
• B) KOEFICIENT ELASTICNOSTI POVPRAŠEVANJA
• C) TIPICNE VREDNOSTI
• popolnoma togo povpraševanje (E0)
• togo povpraševanje (0ltElt1)
• skladno povpraševanje (E 1)
• zelo elasticno povpraševanje (1ltElt?)
• popolnoma elasticno povpraševanje (E ?)
• D) GRAFICNI PRIKAZI

58
Elasticnost povpraševanja
Elasticnost povpraševanja je mera, s katero
izmerimo, za koliko se obseg povpraševanja
spremeni, ce se spremenijo tržni pogoji.
TRŽNI MEHANIZEM AIN ANALIZA POVPRAŠEVANJA Analiza
povpraševanja
59
Cenovna elasticnost povpraševanja
K
C D.D.
KOEF. E
KO (K)
0 C D.D. (CD.D.)
POSLEDICA VZROK RELAT. SPREM. REL.
SPREM. V KOLICINI V CENI

K razlika v obsegu povpraševanja
C D.D. razlika v C D.D
60
Koeficient cenovne elasticnosti povpraševanja
izmeri, za koliko se spremeni obseg povpraševanja
po neki dobrini, ce se njena cena spremeni za 1
, c.p.

• obicajno je negativno število
• zavzema vrednosti od 0 do

8
61
Cenovna elasticnost povpraševanja na loku
TRŽNI MEHANIZEM AIN ANALIZA POVPRAŠEVANJA Analiza
povpraševanja
62
Tipicne vrste povpraševanje glede na vrednost
koeficienta
Popolnoma neelasticno
Neelasticno
Usklajeno elasticno
Elasticno
Popolnoma elasticno
TRŽNI MEHANIZEM AIN ANALIZA POVPRAŠEVANJA Analiza
povpraševanja
Q se ne spremeni, ce se spremeni cena
Q se relativno spremeni manj kot cena
Q in P se relativno spremenita za enak odstotek
Q se relativno spremeni bolj kot cena
Potrošniki kupujejo katerokoli kolicino
pri obstojeci ceni.
63
Krivulje povpraševanja z razlicnimi vrednostmi
koeficienta cenovne elasticnosti povpraševanja v
tocki E
E
TRŽNI MEHANIZEM AIN ANALIZA POVPRAŠEVANJA Analiza
povpraševanja
64
Dejavniki cenovne elasticnosti povpraševanja

• Znacaj blaga
• Casovno obdobje
• Kratkorocna cenovna elasticnost povpraševanja
  (manj elasticno)
• Dolgorocna cenovna elasticnost povpraševanja
  (bolj elasticno)
• Delež izdatkov za blago v potrošnikovem dohodku
  (sol, stanarina)
• Obstoj substitutov

TRŽNI MEHANIZEM AIN ANALIZA POVPRAŠEVANJA Analiza
povpraševanja
Vir Mansfield (1993) (povzeto po Houthakker in
Taylor (1970))
65
Sprememba dohodka proizvajalcev pri neelasticnem
povpraševanju (EP lt 1)
Neelasticno povpraševanje
Dobrina A
TRŽNI MEHANIZEM AIN ANALIZA POVPRAŠEVANJA Analiza
povpraševanja
66
Sprememba dohodka proizvajalcev pri elasticnem
povpraševanju (Ep gt 1)
Elasticno povpraševanje
Dobrina B
TRŽNI MEHANIZEM AIN ANALIZA POVPRAŠEVANJA Analiza
povpraševanja
67
Sprememba dohodka proizvajalcev pri usklajeno
elasticnem povpraševanju (Ep 1)
TRŽNI MEHANIZEM AIN ANALIZA POVPRAŠEVANJA Analiza
povpraševanja
68
Cenovno pop.togo povpraševanje E 0
69
Cenovna elasticnost povpraševanja 1 lt ßp lt 1
8
B
A
70
(No Transcript)
71
Cenovna pop. elasticno povpraševanje E (ßp)
8
CD.D
C1 C0
POV1
A
B C
POV0
K
O K0 K1 K2
72
Odnos med cenovno elasticnostjo povpraševanja,
spremembo cene in spremembo celotnega dohodka
proizvajalcev
TRŽNI MEHANIZEM AIN ANALIZA POVPRAŠEVANJA Analiza
povpraševanja
73
Dohodkovna elasticnost povpraševanje
K D.D.
DOH.
E
0 DOH. (D)
D.D KO (K)
- TIPICNE VREDNOSTI KOEF. - GRAFICNI PRIKAZI
ne uporabimo krivulje
povpraševanja
74
Križna elasticnost povpraševanja
TRŽNI MEHANIZEM AIN ANALIZA POVPRAŠEVANJA Analiza
povpraševanja
75
Križna elasticnost povpraševanja
76
Analiza ponudbe
Ponudba so vse sile, ki delujejo na trgu preko
ponudnikov (prodajalcev).
TRŽNI MEHANIZEM AIN ANALIZA POVPRAŠEVANJA Analiza
povpraševanja
77
Ponudba

• DELOVANJE PONUDNIKOV
• TRG DOLOCENEGA BLAGA
• OBSEG PONUDBE
• DEJAVNIKI PONUDBE
• 1. Stroški
• 2. Cena dolocene dobrine
• 3. Pokvarljivost blaga
• 4. Potreba po likvidnih sredstvih

78
Lestvica ponudbe krompirja
TRŽNI MEHANIZEM AIN ANALIZA POVPRAŠEVANJA Analiza
ponudbe
79
Krivulja ponudbe krompirja
S
TRŽNI MEHANIZEM AIN ANALIZA POVPRAŠEVANJA Analiza
ponudbe
80
Sprememba ponudbe

• A) SPREMEMBA OBSEGA PONUDBE
• splošni zakon ponudbe
• krivulja ponudbe
• B) SPREMEMBA SAME PONUDBE
• ?? stroškov,
• ?? potrebe po likvidnih sredstvih,
• ?? pokvarljivost blaga.
• D) GRAFICNI PRIKAZI

81
Sprememba obsega ponudbe

• VZROKI
• OBSTOJECI PROIZVAJALCI
• a) donosnost TC - SC
• NOVI PROIZVAJALCI

82
Sprememba obsega ponudbe
cena D.D. C2 (P2) C0 (P0) C1 (P1)
(S0) PON0
R2
R
R1
0 (Q1) (Q0) (Q2) kolicina
K1 K0 K2
83
Sprememba same ponudbe
84
Elasticnost ponudbe

• A) VRSTE
• B) CENOVNA ELASTICNOST PONUDBE
• C) KOEFICIENT CENOVNE ELASTICNOSTI PONUDBE
• D) TIPICNE VREDNOSTI
• E) CENOVNA ELASTICNOST PONUDBE V KRATKEM OBDOBJU
• F) CENOVNA ELASTICNOST PONUDBE V DOLGEM
• OBDOBJU
• dejavniki vpliva
• G) GRAFICNI PRIKAZI

85
Cenovna elasticnost ponudbe v kratkem obdobju
0ltßlt1
86
Cenovna elasticnost ponudbe v dolgem obdobju
A) DEJAVNIKI VPLIVA 1. Obstojece zmogljivosti
(proste zmogljivosti 1 lt E lt ? ) 2. Nove
investicije (0 lt E lt 1) 3. Popolnoma toga
ponudba (E 0) 4. Negacija zakona ponudbe
( ? C D.D., c.p. ? ? K)
87
Cenovna elasticnost ponudbe v dolgem obdobju
88
Tržno ravnovesje je takšno stanje na trgu, ko je
obseg ponudbe enak obsegu povpraševanja pri
dolocenem nivoju tržne cene. Tržnega ravnovesja
ne oblikuje niti samo povpraševanje niti sama
ponudba, temvec se vzpostavi z delovanjem obeh
sil.
89
Tržno ravnovesje
D
S
TRŽNI MEHANIZEM AIN ANALIZA POVPRAŠEVANJA Tržno
ravnovesje
90
Minimalna cena
Presežek ponudbe
TRŽNI MEHANIZEM AIN ANALIZA POVPRAŠEVANJA Predpiso
vanje minimalne in maksimalne cene
91
Minimalna cena je cena, ki jo predpiše država in
je višja od ravnotežne tržne cene.
92
Maksimalna cena
TRŽNI MEHANIZEM AIN ANALIZA POVPRAŠEVANJA Predpiso
vanje minimalne in maksimalne cene
Presežek povpraševanja
93
Maksimalna cena je nižja od ravnotežne cene.
Država želi z maksimalno ceno zašcititi standard
potrošnikov.
94
Oblikovanje tržnega ravnotežja
95
Prilagajanje ponudbe in povpraševanja na trgu
dolocene dobrine

• A) TRG EKSISTENCNE DOBRINE
• nad ravnotežna izhodišcna tržna cena
• presežna ponudba
• tendenca padanja tržne cene
• B) TRG NEEKSISTENCNE DOBRINE
• podravnotežna izhodišcna tržna cena
• presežno povpraševanje
• tendenca narašcanja tržne cene
• C) GRAFICNI PRIKAZI

96
Trg neeksistencne dobrine v dolgem obdobju
RC
CO
PON. PRES. POVP.
POV.
PONO RKO POVO
97
Trg eksistencne dobrine v dolgem obdobju
98
Prilagajanje ponudbe in povpraševanja
E 0,3
E 30 100 0,3
EKS. DOBRINA POVPRAŠEVANJE
- elasticno a) CENOV. 0ltElt1 b)
STRMO PADAJOCA DOLGO OBDOBJE
PONUDBA - elasticno a) CENOV.
E RAZLICNE TIPICNE VREEDNOSTI
99
4 RAVNOTEŽJE POPOLNEGA KONKURENTA
100
Opredelitev obdobij
ZELO KRATKO OBDOBJE
RAVNOTEŽJE POPOLNEGA KONKURENTA Opredelitev
obdobij
KRATKO OBDOBJE
DOLGO OBDOBJE
101
Krivulja ponudbe v zelo kratkem obdobju
RAVNOTEŽJE POPOLNEGA KONKURENTA Opredelitev
obdobij
102
Cilji podjetja
Mikroekonomska teorija gradi na predposta-vki, da
je temeljni cilj delovanja kateregakoli
proizvajalca maksimalni dobicek, ki ga zapišemo
RAVNOTEŽJE POPOLNEGA KONKURENTA Stroški
103
Kratkorocni stroški
V kratkem obdobju so celotni stroški podjetja
vsota fiksnih in variabilnih stroškov
RAVNOTEŽJE POPOLNEGA KONKURENTA Stroški
TC
FC
VC


104
Fiksni stroški so stroški porabe fiksnih
produkcijskih faktorjev in niso odvisni od obsega
produkcije. V podjetju nastajajo vedno v enaki
višini, tudi kadar ustavimo proizvodnjo (place
varnostnikov in vratarjev, najemnina za zgradbe,
zavarovalnina, placilo obracunske moci za
elektricno energijo in vodo).
105
Variabilni stroški so stroški, ki nastajajo s
porabo variabilnih produkcijskih faktorjev in se
spreminjajo z obsegom produkcije (place
zaposlenih, materialni stroški, obresti za
kratkorocne kredite itd).
106
Kratkorocni stroški podjetja
RAVNOTEŽJE POPOLNEGA KONKURENTA
107
Krivulje celotnih, fiksnihin variabilnih stroškov
podjetja v kratkem obdobju
RAVNOTEŽJE POPOLNEGA KONKRENTA
108
Povprecni stroški
Igrajo bistveno vlogo pri dolocanju obsega
produkcije in jih dobimo tako, da stroške (TC,
VC, FC) delimo z obsegom produkcije.
RAVNOTEŽJE POPOLNEGA KONKURENTA Stroški
109
Mejni stroški
So prirastek celotnih stroškov, ki nastane zaradi
proizvodnje dodatne enote proizvoda
RAVNOTEŽJE POPOLNEGA KONKURENTA Stroški
n n -ta enota produkta (na primer 10.
enota) n-1 (n -1) - ta enota produkta (na primer
9. enota)
Mejni strošek 10. enote proizvoda izracunamo
torej kot
110
Krivulje povprecnih in mejnih stroškov v kratkem
obdobju
RAVNOTEŽJE POPOLNEGA KONKRENTA
111
Kratkorocne krivulje stroškov za razlicne
velikosti podjetja
RAVNOTEŽJE POPOLNEGA KONKRENTA
112
Krivulja dolgorocnih povprecnih stroškov pri
množici proizvodnih obratov
RAVNOTEŽJE POPOLNEGA KONKRENTA
113
Krivulja dolgorocnih povprecnih stroškov je
ovojnica krivulj kratkorocnih povprecnih stroškov
in povezuje tocke, ki predstavljajo minimalne
dolgorocne povprecne stroške za vsak obseg
produkcije
114
Panoge z razlicnimi krivuljami dolgorocnih
povprecnih stroškov
RAVNOTEŽJE POPOLNEGA KONKRENTA
115
Prednosti masovne produkcije
PRIHRANKI OBSEGA
RAVNOTEŽJE POPOLNEGA KONKURENTA Stroški
TEHNOLOŠKI PRIHRANKI OBSEGA
DENARNI PRIHRANKI OBSEGA
VODSTVENI PRIHRANKI OBSEGA
116
Prihranki obsega se pojavljajo na padajocem delu
krivulje dolgorocnih povprecnih stroškov, ko
stroški po enoti produkcije padajo zaradi vecanja
obsega produkcije. Cim daljši je padajoci
interval funkcije LAC, tem vecji so prihranki
obsega (slika b)!
GLEJ SLIKO!
117
Tehnološki prihranki obsega so pravi prihranki
obsega, to je prihranki, ki resnicno upravicujejo
obstoj velikih proizvodnih enot.
118
Vodstveni prihranki obsega Pri proizvodnji v
vecjem obsegu je nekatera dela lažje usklajevati
in porazdeliti, tako se tudi stroški upravljanja
in vodenja se porazdelijo na vecje število
proizvodov.
119
Denarni prihranki obsega Ce podjetje doseže nižje
cene od tržnih pri nabavi produkcijskih faktorjev
ali druge ugodnejše pogoje za svoje poslovanje
zaradi velike pogajalske moci v odnosu do
dobaviteljev. Ker so denarni prihranki obsega
posledica tržne moci in vpliva podjetja, to niso
pravi prihranki. Podjetje je zaradi njih v
privilegiranem položaju glede na ostala, zato ti
prihranki z ekonomskega vidika niso upraviceni.
120
Krivulja dolgorocnih celotnih stroškov in
dolgorocnih mejnih stroškov
RAVNOTEŽJE POPOLNEGA KONKRENTA
121
Krivulja dolgorocnih celotnih stroškov je
podobna krivulji kratkorocnih variabilnih
stroškov. V dolgem obdobju namrec fiksnih
stroškov ni. Kjer so prisotni prihranki obsega,
krivulja dolgorocnih celotnih stroškov narašca
vedno pocasneje, ko pa prihranke obsega
nadomestijo izgube obsega, narašcajo dolgorocni
celotni stroški cedalje hitreje.
122
5 MONOPOL
123
Opredelitev monopola
Monopol je tržna struktura, v kateri en sam
proizvajalec prodaja proizvode številnim kupcem.
Njegov proizvod nima bližnjega substituta. Prav
zato, ker je en sam in blago nima substitutov,
ima monopolist pomemben vpliv na ceno proizvoda.
MONOPOL Opredelitev monopola in vzroki za njegov
nastanek
124
Vzroki za nastanek monopola
1. PRIHRANKI OBSEGA

• IZKLJUCNI NADZOR PODJETJA NAD
• UPORABO KLJUCNIH PROD. FAKTORJEV

3. PATENTI
MONOPOL Opredelitev monopola in vzroki za njegov
nastanek

• DRŽAVNE LICENCE IN DOVOLJENJA ZA
• POSLOVANJE V PANOGI

125
Prihranki obsega kot vzrok za nastanek monopola
MONOPOL
126
Individualna krivulja povpraševanja popolnega
konkurenta in monopolista
MONOPOL
Individualna krivulja povpraševanja monopolista
Tržna krivulja povpraševanja Popolnega konkurenta
127
Odnos med ceno (P) (krivuljo povpraševanja) in
mejnim dohodkom (MR) monopolista
MONOPOL
128
Monopolistova krivulja povpraševanja in mejnega
dohodka
MONOPOL
129
Monopolistova krivulja celotnega in mejnega
dohodka ter elasticnost povpraševanja
MONOPOL
130
Naravni monopol
Naravni monopol je v panogi prisoten, kadar
povprecni dolgorocni stroški padajo na celotnem
intervalu proizvodnje, ki je potreben za
zadovoljitev tržnega povpraševanja. Tedaj
podjetje izkorišca prihranke obsega.
MONOPOL Opredelitev monopola in vzroki za njegov
nastanek
131
6 OLIGOPOL
132
Opredelitev oligopola
V oligopolu proizvaja majhno število velikih
podjetij, ki prodajajo proizvode množici kupcev.
Primer takšne panoge so avtomobilski
proizvajalci. V ZDA so na primer trije veliki
avtomobilski proizvajalci Chrysler, Ford in
General Motors.
OLIGOPOL Opredelitev oligopola
133
Obnašanje oligopolne panoge in rezultati delovanja
NI ENOTNE TEORIJE, KI BI POJASNJEVALA OBNAŠANJE
IN REZULTATE DELOVANJE OLIGOPOLOV. K analizi
OLIGOPOLOV je mogoce pristopiti na tri razlicne
nacine
OLIGOPOL Obnašanje oligopolne panoge in rezultati
delovanja
1. MODELI OLIGOPOLA

1. LOMLJENA KRIVULJA POVPRAŠEVANJA

3. TEORIJA IGER
134
Med najbolj znanimi modeli oligopola so
Cournotov model, Stackelbergov model in
Bertrandov model. Medsebojno se razlikujejo po
uporabljenih predpostavkah o obnašanju
oligopolistov (ali gre za homogene ali
diferencirane proizvode, za cenovno konkurenco
ali konkurenco s kolicino itd.).
135
Lomljena krivulja povpraševanja prikazuje
pricakovanja oligopolista o reakcijah ostalih
oligopolistov v panogi na njegove spremembe cene.
Oligopolist pricakuje, da bodo v primeru, ce
sam zniža ceno, tudi ostali oligopolisti znižali
ceno. Zaradi tega bo z znižanjem cene pridobil le
malo kupcev, saj ti nimajo razloga, da bi
zapušcali svoje dosedanje prodajalce, glede na
to, da so se tudi njihovi proizvodi pocenili.
Krivulja povpraševanja oligopolista je pri
znižanju cene precej neelasticna. Na spodnji
sliki je obstojeca cena oznacena s P0,
neelasticen del krivulje povpraševanja pa od
tocke A navzdol.
GLEJ SLIKO!
136
Lomljena krivulja povpraševanja
OLIGOPOL
A
d
D
137
Teorija iger Je matematicna teorija. Znacilno
st Analizira strateško obnašanje oligopolistov v
razmerah konfliktnosti interesov zaradi
medsebojne konkurence.
138
7 TRŽNE STRUKTURE V PRAKSI
139
Primerjava tržnih struktur popolna konkurenca -
monopol monopolisticna konkurenca oligopol
TRŽNE STRUKTURE V PRAKSI Primerjava tržnih
struktur
140
Protimonopolna zakonodaja

• danes uzakonjena v vseh razvitih zahodnih
  državah,
• prepoveduje izkorišcanje monopolne moci na tistih
  trgih, kjer so prisotni monopoli ,
• prvi protimonopolni zakon je bil sprejet leta
  1889 v Kanadi,
• Shermanov zakon v ZDA leta 1890, ki je
  prepovedal nastajanje monopolov in monopolno
  dogovarjanje med podjetji v panogi,
• ameriška protimonopolna zakonodaja je ena izmed
  najbolj znanih tovrstnih zakonodaj, ki se tudi
  najdosledneje izvaja.

TRŽNE STRUKTURE V PRAKSI Protimonopolna zakonodaja
141
Znacilnosti protimonopolna zakonodaje v ZDA
Ameriška protimonopolna politika posega
v 1. tržno strukturo na tistih trgih, kjer
prevladujejo podjetja z vec kot 60 tržnim
deležem in so prisotne visoke ovire vstopa ter
nadpovprecni dobicki 2. horizontalna
združevanja, pri katerih bi imelo združeno
podjetje vec kot 50 tržni delež ter v primerih,
ko se z združitvijo podjetij poveca stopnja tržne
koncentracije brez istocasnih prihrankov zaradi
povecanega obsega poslovanja 3. vertikalna
združevanja, ce ima združeno podjetje vec kot 20
tržni delež na posameznih vertikalnih
nivojih 4. dogovore o cenah, tudi ce podjetja
nimajo pomembnega tržnega deleža in v primerih
prostorske razdelitve trga.
TRŽNE STRUKTURE V PRAKSI Protimonopolna zakonodaja
142
Znacilnosti slovenske protimonopolna zakonodaje

• Ureja ZAKON O PREPOVEDI OMEJEVANJA
  KONKURENCE(1999).
• Prepoveduje zlorabo monopolnega položaja na trgu
  ter tudi oligopolno sporazumevanje in
  dogovarjanje (kartelni sporazumi).
• Pristojna institucija za izvajanje zakona je URAD
  ZA VARSTVO KONKURENCE.

TRŽNE STRUKTURE V PRAKSI Protimonopolna zakonodaja
143
Opredelitev trga

• Trg smo opredelili kot stik med kupci in
  prodajalci, v katerem se doloca o kupljeni
  oziroma prodani kolicini blaga in njegovi ceni.

TRŽNE STRUKTURE V PRAKSI Opredelitev trga
Definicija prevec abstraktna
Trg je opredeljen s podrocjem potrošnikove
izbire. Na dolocen trg je potrebno uvrstiti vse
tiste proizvode, med katerimi se potrošnik
odloca, ko želi zadovoljiti doloceno potrebo.
144
Mere tržne koncentracije

• tržni delež posameznega podjetja v panogi (je le
  deloma mera tržne koncentracije)
• koncentracijski koeficient (se uporablja
  najpogosteje)
• 3. Herfindahlov indeks
• 4. Lernerjev indeks
• 5. Lorenzova krivulja in Ginijev koeficient
• 6. porazdelitev podjetij v velikostne razrede.

TRŽNE STRUKTURE V PRAKSI Mere tržne koncentracije
145
Oblike tržnih struktur glede na stopnjo
koncentracije
TRŽNE STRUKTURE Tržne strukture v praksi
146
Tržna struktura slovenskega gospodarstva
Za slovensko gospodarstvo je znacilno, da je
imelo v zacetku devetdesetih let (kot tudi v
bivši Jugoslaviji) zelo visoko stopnjo tržne
koncentracije. Vecina raziskav o stopnji
koncentracije slovenskega gospodarstva je zajela
industrijo.
TRŽNE STRUKTURE V PRAKSI Mere tržne koncentracije
147
Porazdelitev slovenskih industrijskih panog po
stopnji koncentracije v letu 1991
K4 100
14 panog
K4 75 - 99
17 panog
TRŽNE STRUKTURE Tržna struktura slovenskega
gospodartva
K4 50 - 74
2 panogi (leseni izdelki,
graficna industrija)
148
Delež zaposlenih v industriji v majhnih, srednjih
in velikih podjetjih v Republiki Sloveniji, SFR
Jugoslaviji, nekdanjih socialisticnih državah in
v razvitih zahodnih državah
TRŽNE STRUKTURE Tržna struktura slovenskega
gospodartva
149
8 TRŽNA DRUŽBA IN PODJETNIŠTVO
150
Tržna družba
TRŽNO GOSPODARSTVO
TRŽNA DRUŽBA IN PODJETNIŠTVO Tržna družba
PRAVNA DRŽAVA
CIVILNA DRUŽBA
151
Stališca o tržni družbi
TEZA O PREDNOSTIH TRGOVINE
TRŽNA DRUŽBA IN PODJETNIŠTVO Tržna družba
TEZA O SAMOUNICENJU TRŽNE DRUŽBE
TEZA O PREŠIBKI TRŽNI DRUŽBI
TEZA O NAVEZANOSTI FEVDALNI TRADICIJI IN S TEM
PREDNOSTI EKONOMSKEGA RAZVOJA
152
Kjer je razvita trgovina, je razvit tudi trg.
Ta zagotavlja enakopravnost ekonomskih subjektov,
saj vsak nastopa kot kupec in prodajalec. V
tržnem gospodarstvu menjava nastopa kot središcna
os. Po tej opredelitvi predstavlja trgovina
osrednjo civilizacijsko sredstvo.
TEZA O PREDNOSTIH TRGOVINE
153
TEZA O SAMOUNICENJU TRŽNE DRUŽBE
Trg ne prispeva k blaginji ljudi, njihovi
enakopravnosti, svobodi in omikanosti, saj ogroža
moralne vrednote ljudi, ker je vse naprodaj.
Zanemarja socialnost, solidarnost, kooperativnost
med ljudmi. Individualizem in konkurenca tržne
menjave najbolj ogrožata tradicionalne vrednote
tržne družbe. Obstaja samounicujoca nasprotnost
tržne logike in moralne družbe.
154
TEZA O PREŠIBKI TRŽNI DRUŽBI
Hkrati pa je tržna družba prešibka, da bi ob
prostorskem širjenju in prodiranju v netržne
družbe uspela te tradicionalne družbe spremeniti.
155
TEZA O NAVEZANOSTI FEVDALNI TRADICIJI IN S TEM
PREDNOSTI EKONOMSKEGA RAZVOJA
Pomanjkanje fevdalne preteklosti je tudi
pomanjkanje socialne, ideološke, politicne
razlicnosti, to pa je pogoj prave svobode.
156
Teoretski koncept preucevanja podjetništva
NEOKLASICNA EKONOMSKA TEORIJA
PERSONALNA PSIHOLOŠKA ŠOLA
TRŽNA DRUŽBA IN PODJETNIŠTVO Teoretski koncept
preucevanja podjetništva
SOCIOKULTURNI TEORETSKI PRISTOP
157
Neoklasicna ekonomska teorija opredeljuje
podjetništvo kot dejavnost podjetnikov, ki pri
investiranju v širšem pomenu najbolje izkorišcajo
obstojece proizvodne dejavnike tako, da
maksimirajo svoj profit. Pri tem uporablja
problematicne postavke gospodarnega obnašanja
posameznikov in tržnih ter informacijskih
procesov.
158
Personalna psihološka šola je rezultat velikega
zanimanja ekonomskih zgodovinarjev poznega 19. in
zgodnjega 20. stoletja za poslovneže in njihovo
delovanje v firmah. Podjetništvo opredeljujejo
kot dejavnost ljudi s posebnimi psihološkimi
znacilnostmi (ustvarjalnost, prilagodljivost,
predvidljivost, nagnjenost k akciji in tveganju
ter podobno). Nobena psihološka analiza oz. šola
še ni ponudila znacilnih prepricljivih dokazov.
159
Sociokulturni teoretski pristop ne poizkuša
oceniti delovanje posameznika, pac pa podobne
funkcije velikega števila posameznikov.
Sociološki pristop vloge in sankcij bi zagotovil
analiticna orodja za razumevanje podjetnikovega
pocetja. Podjetništvo rezultat prepletanja
socialnih, kulturnih, religijskih, ideoloških in
družbenih odnosov in ustanov, v katerih lahko
posamezniki izkorišcajo svoje ekonomske možnosti.
160
Pojav in prvotna uporaba pojma podjetnik

• Zgod. 16. stol francošcina podjetnik je mož, ki
  se loti vodstva ekspedicije (negotovo delo, v
  primeru uspeha bogato nagrajeno)
• Zgod. 18. stol. Termin oznacuje še druge
  pustolovske poklice (graditelji cest, mostov,
  arhitekte)
• 1755 Cantillon Esej o bistvu trgovine
  podjetništvo kot postopek, ki je povezan z
  negotovostjo, tveganjem in kapitalom

TRŽNA DRUŽBA IN PODJETNIŠTVO Pojav in prvotna
uporaba pojma podjetnik
161
Pojem podjetništva v ekonomski teoriji
NEOKLASICNA EKONOMSKA TEORIJA
KLASICNA EKONOMSKA TEORIJA
TRŽNA DRUŽBA IN PODJETNIŠTVO Pojem podjetništva v
ekonomski teoriji
OBDOBJE MODERNE EKON. TEORIJE
SODOBNA TEORIJA PODJETNIŠTVA 1970-
162

• Klasicna ekonomska teorija
• Konec 18. stol.
• Podjetniška funkcija in kapitalist nista
  opredeljena loceno
• Kapitalist (kapital organizator produkcije)
• Pomešali vlogo podjetnika in kapitalista

163

• Neoklasicna ekonomska teorija
• Poglobljeno obravnavanje vloge podjetništva
• Podjetnik kljucni element preucevanja
• vodi proces in je vir ekonomske dejavnosti
• je razsodnik v dinamicni ekonomiji
• specialna koordinacija
• Pojav mikroekonomike
• Schumpeter PODJETNIK
• inovator
• manager
• sprejemalec odlocitev

164

• Obdobje moderne ekonomske teorije
• Pomen podjetnika v ozadju, kot eden izmed
  produkcijskih inputov.
• Moderna teorija podjetja temelji na razlagi
  tržnega sistema.
• Temelji moderne teorije podjetja
• produkcijska funkcija (uspešen output,
  min.stroški, max.doobicek)
• logika racionalne izbire
• popolna informiranost
• Pomanjkljivost ne predvidi razmer intuicije,
  neravnotežja in nakljucnosti.

165

• Sodobna teorija podjetništva 1970-
• Podjetnik in njegova vloga ponovno v ospredju
• Opustitev osnovnih postavk
• Tehnološke spremembe
• Zgodovinske premise

166
Funkcijske vloge podjetnika
PODJETNIK KOT KOORDINATOR
PODJETNIK KOT RAZSODNIK
TRŽNA DRUŽBA IN PODJETNIŠTVO Funkcijske vloge
podjetnika
PODJETNIK KOT INOVATOR
PODJETNIK KOT NOSILEC TVEGANJA
167
Podjetnik kot koordinator
Vloga podjetnika v produkciji
Vloga podjetnika v razdelitvi
TRŽNA DRUŽBA IN PODJETNIŠTVO Funkcijske vloge
podjetnika
168
Podjetnik kot razsodnik
dojemanje profitnih priložnosti
sprejemanje ustreznih odlocitev
ocenjevanje realnosti
TRŽNA DRUŽBA IN PODJETNIŠTVO Funkcijske vloge
podjetnika
budnost
169
Podjetnik kot INOVATOR
MOŽNOSTI INOVIRANJA
INOVATIVNOST ZNOTRAJ ORGANIZACIJE
NEPRICAKOVANOST
NEUJAMANJE/NESKLADNOST
TRŽNA DRUŽBA IN PODJETNIŠTVO Funkcijske vloge
podjetnika
POTREBE PROCESA
SPREMEMBA V INDUSTRIJSKI STRUKTURI
INOVATIVNOST ZUNAJ ORGANIZACIJE
DEMOGRAFIJA
SPREMEMBE V DOJEMANJU, RAZPOLOŽENJU IN POMENU
NOVA ZNANJA
170
Podjetnik kot nosilec TVEGANJA
Nepredvidljive spremembe
PODJETNIK KOT ŠPEKULATOR
TRŽNA DRUŽBA IN PODJETNIŠTVO Funkcijske vloge
podjetnika
PODJETNIK KOT OSEBA, KI SPREJEMA ODLOCITVE
PODJETNIK KOT LASTNIK
171
9 MAKROEKONOMIJA
172
Opredelitev makroekonomije
Makroekonomija proucuje narodno gospodarstvo kot
celoto in še posebej narodnogospodarske agregate,
kot so agregatna ponudba, agregatne investicije,
nezaposlenost, raven cen itd..
MAKROEKONOMIJA Krožni tok gospodarstva
173
Krožni tok dohodkov in izdatkov
MAKROEKONOMIJA Krožni tok gospodarstva
174
Krožni tok gospodarstva z vkljucitvijo države in
financnih institucij
MAKROEKONOMIJA Krožni tok gospodarstva
175
10 BRUTO DOMACI PROIZVOD
176
Narodnogospodarske kategorije
BRUTO DOMACI PROIZVOD
BRUTO DOMACI PROIZVOD Makroekonomski agregati in
osnovni narodnogospodarski cilji
ZAPOSLENOST
SPLOŠNA RAVEN CEN
177
Cilji države
visoka rast BDP oz. gospod. rast
polna zaposlenost
BRUTO DOMACI PROIZVOD Makroekonomski agregati in
osnovni narodnogospodarski cilji
stabilna raven cen oz. nizka inflacija
odnosi s tujino
178
Opredelitev BDP
BDP je vsota vrednosti vseh koncnih proizvodov in
storitev, proizvedenih v dolocenem gospodarstvu v
enem letu.
BRUTO DOMACI PROIZVOD Bruto domaci proizvod
179
Opredelitev BNP
BNP zajema vrednost koncnih proizvodov in
storitev, ki so bili proizvedeni s proizvodnimi
dejavniki v lasti slovenskih državljanov. Za
izracun BNP ni pomembno, kje se proizvodni
dejavniki nahajajo. Pomembno je le državljanstvo
njihovih lastnikov. BNP torej pri izracunu
upošteva nacionalno nacelo.
BRUTO DOMACI PROIZVOD Bruto domaci proizvod
180
Opredelitev neto družbeni proizvod in narodni
dohodek
BRUTO DOMACI PROIZVOD
AMORTIZACIJA
-
BRUTO DOMACI PROIZVOD Bruto domaci proizvod
NETO DOMACI PROIZVOD

PROMETNI IN PORABNIŠKI DAVKI
-
POSLOVNI TRANSFERJI
-
STATISTICNE RAZLIKE
-
NETO SUBVENCIJE GOSPODARSTVU

NARODNI DOHODEK

181
BDP, BDP na prebivalca in BDP na prebivalca po
kupni moci
BDP, BDPpc, BDPpc po kupni moci v EVROPSKI UNIJI
BRUTO DOMACI PROIZVOD Bruto domaci proizvod
BDP, BDPpc, BDPpc po kupni moci v ostalih
evropskih državah
182
BDP, BDP na prebivalca in BDP na prebivalca po
kupni moci v USD
Država BDP na prebivalca (v USD) BDP na prebivalca po kupni moci (v USD) Stopnja realne rasti BDP
EU-15 22.700 26.000 1,1
Avstrija 25.500 28.900 1,4
Belgija 23.700 27.700 0,7
Danska 32.100 29.200 1
Finska 25.300 26.500 2,3
Francija 23.500 27.300 1,2
Grcija 12.100 18.400 3,9
Irska 31.100 32.600 6,9
Italija 20.400 25.600 0,4
Luksemburg 47.500 49.400 1,3
Nemcija 24.100 25.900 0,2
Nizozemska 25.900 29.000 0,2
Portugalska 11.800 18.400 0,4
Španija 16.200 22.400 2
Švedska 27.000 27.300 2,1
Velika Britanija 26.400 28.000 1,6
BRUTO DOMACI PROIZVOD Bruto domaci proizvod
Viri podatkov Statisticni letopis, 2003 OECD,
2004.
183
BDP, BDP na prebivalca in BDP na prebivalca po
kupni moci
Država BDP na prebivalca (v USD) BDP na prebivalca po kupni moci (v USD) Stopnja realne rasti BDP
Nove clanice EU      
Ciper 15.080 18.390 2
Ceška republika 7.660 14.880 2
Estonija 5.080 9.660 6
latvija 3.820 8.380 6,1
Litva 4.230 9.410 6,8
Madžarska 6.780 12.840 3,5
Malta 11.140 16.610 1,7
Poljska 5.290 10.020 1,4
Slovaška 4.770 11.330 4,4
Slovenija 11.775 16.600 3,4
Ostale izbrane države      
Hrvaška 4.540 10.028 5,2
Rusija 1.931 7.570 4,7
ZDA 36.200 36.200 2,2
Japonska 31.200 26.900 -0,4
BRUTO DOMACI PROIZVOD Bruto domaci proizvod
Viri podatkov Statisticni letopis, 2003 OECD,
2004.
184
Stopnja rasti BDP Slovenije v letih 2000 in 2001
LETO STOPNJA RASTI BDP
2003 2,3
2004 3,6
BRUTO DOMACI PROIZVOD Bruto domaci proizvod
185
Stopnja rasti BDP in stopnje inflacije držav v
letu 2003
Država Stopnja rasti BDP (v ) Stopnja inflacije (v )
EU-15 1,3 2,0
Avstrija 0,7 2,0
Belgija 1,1 2,0
Danska 0,2 1,9
Finska 1,9 0,7
Francija 0,2 1,7
Grcija 4,2 4,5
Irska 1,4 0,6
Italija 0,3 2,9
Luksemburg 1,2 1,1
Nemcija -0,1 1,0
Nizozemska -0,8 2,8
Portugalska -1,3 2,3
Španija 2,4 4,2
Švedska 1,6 2,3
Velika Britanija 2,3 3,1
BRUTO DOMACI PROIZVOD Bruto domaci proizvod
Viri podatkov IMF World Economic Outlook, April
2004.
186
Stopnja rasti BDP in stopnje inflacije držav v
letu 2003
Država Stopnja rasti BDP (v ) Stopnja inflacije (v )
Nove clanice EU
Ciper 2,0 5,4
Ceška republika 3,9 0,1
Estonija 4,7 1,3
latvija 6,7 2,9
Litva 9,0 -1,2
Madžarska 2,9 4,7
Malta 1,3 1,3
Poljska 3,7 0,8
Slovaška 4,2 8,5
Slovenija 2,3 5,6
Ostale izbrane države
Hrvaška 4,4 1,5
Rusija 7,3 13,7
ZDA 3,3 2,3
Japonska 2,0 -0,2
BRUTO DOMACI PROIZVOD Bruto domaci proizvod
Viri podatkov IMF World Economic Outlook, April
2004.
187
Nominalni in realni BDP
Razlika med nominalnim in realnim BDP nastane,
kadar se iz v leta v leto spreminja splošna raven
cen v gospodarstvu (inflacija, deflacija).
Nominalni BDP je izražen v tekocih cenah za
posamezno leto. Realni BDP je izražen v stalnih
cenah iz dolocenega leta. Pri ugotavljanju
gospodarske rasti nas zanimajo predvsem spremembe
v fizicnem obsegu proizvodnje, je realni bruto
domaci proizvod edino primeren za casovne
primerjave.
BRUTO DOMACI PROIZVOD Bruto domaci proizvod
188
Realni in nominalni BDP v gospodarstvu z enim
proizvodom
BRUTO DOMACI PROIZVOD Bruto domaci proizvod
189
Stopnje rasti BDP Slovenije v letih 1991-2003 in
ocena za leto 2004
LETO STOPNJA RASTI BDP
1991 -8,1
1992 -5,4
1993 2,8
1994 5,3
1995 4,1
1996 3,6
1997 4,8
1998 3,6
1999 5,6
2000 3,9
2001 2,7
2002 3,4
2003 2,3
2004 3,6
BRUTO DOMACI PROIZVOD Bruto domaci proizvod
Do leta 1995 so za izracun uporabljene stalne
cene iz leta 1992, od leta 1996 do leta 2000
stalne cene iz leta 1995 in od leta 2001 stalne
cene iz leta 2000. Ocena UMAR
190
Merjenje BDP
METODA IZDATKOV
BRUTO DOMACI PROIZVOD Merjenje BDP
METODA DODANE VREDNOSTI
METODA DOHODKOV
191
METODA IZDATKOV
Potrošni izdatki
BRUTO DOMACI PROIZVOD Merjenje BDP
Investicijski izdatki
Državni izdatki
Neto izvoz
192
Izracun BDP za Slovenijo po treh metodah za
leto 2002 (v mio SIT)
BRUTO DOMACI PROIZVOD Merjenje BDP
193
A) METODA IZDATKOV
Kategorija izdatkov Vrednost v mio SIT Delež v BDP (v )
Koncna poraba 4.307.424 75,2
Gospodinjstva (C) 3.144.375 54,9
Država (G) 1.163..049 20,3
Bruto investicije (I) 1.419.933 24,8
Investicije v osnovna sredstva 1.349.995 23,6
Spremembe zalog 69.938 1,2
Neto izvoz (X-M) -859 0
Izvoz 3.247.435 56,7
Uvoz 3.248.294 56,7
Bruto domaci proizvod 5.726.498 100
BRUTO DOMACI PROIZVOD Merjenje BDP
Viri podatkov Umar Pomladansko porocilo 2004
Statisticni letopis, 2003.
194
B) METODA DOHODKOV
Kategorija izdatkov Vrednost v mio SIT Delež v BDP (v )
Sredstva za zaposlene (bruto place) 2.530.743 53,3
Bruto poslovni presežek 1.253.900 23,6
Poraba stalnega kapitala 780.514 14,7
Neto poslovni presežek 473.386 8,9
Davki na proizvodnjo in uvoz 878.945 16,5
Minus subvencije 64.517 1,2
Bruto raznovrstni dohodek 412.706 7,8
Bruto domaci proizvod 5.314.494 100,0
BRUTO DOMACI PROIZVOD Merjenje BDP
Viri podatkov Umar Pomladansko porocilo 2004
Statisticni letopis, 2003.
195
C) METODA DODANE VREDNOSTI
Kategorija izdatkov Vrednost v mio SIT
Proizvodnja 10.705.193
Minus vmesna poraba 6.105.074
Dodana vrednost 4.600.119
Neto davki na proizvodnjo in uvoz 714.376
Bruto domaci proizvod 5.314.494
BRUTO DOMACI PROIZVOD Merjenje BDP
Viri podatkov Umar Pomladansko porocilo 2004
Statisticni letopis, 2003.
196
METODA DODANE VREDNOSTI
Po metodi dodane vrednosti ugotavljamo BDP tako,
da seštejemo dodane vrednosti vseh sektorjev v
gospodarstvu. Dodano vrednost podjetja dobimo
tako, da od prihodka podjetja odštejemo vrednost
vseh proizvodnih dejavnikov, ki jih je podjetje
kupilo od ostalih podjetij.
BRUTO DOMACI PROIZVOD Merjenje BDP
197
METODA DOHODKOV
Po metodi dohodkov izracunamo BDP tako, da
seštejemo dohodke, ki so jih ustvarili proizvodni
dejavniki v procesu proizvodnje, ter posredne
davke.
BRUTO DOMACI PROIZVOD Merjenje BDP
198
Agregatna ponudba (AS)
Agregatana ponudba so vsi koncni proizvodi, ki
so jih proizvajalci pripravljeni ponuditi na trgu.
BRUTO DOMACI PROIZVOD Agregatna ponudba in
agregatno povpraševanje
199
Krivulja agregatne ponudbe
BRUTO DOMACI PROIZVOD Agregatna ponudba in
agregatno povpraševanje
200
Agregatno povpraševanje (AD)
Agregatno povpraševanje (AD) je vsota
povpraševanja vseh subjektov v gospodarstvu po
BDP.
BRUTO DOMACI PROIZVOD Agregatna ponudba in
agregatno povpraševanje
201
Krivulja agregatnega povpraševanja
BRUTO DOMACI PROIZVOD Agregatna ponudba in
agregatno povpraševanje
202
Narodnogospodarsko ravnotežje
Narodnogospodarsko ravnotežje je stanje v
gospodarstvu, ko je agregatna ponudba enaka
agregatnemu povpraševanju.
BRUTO DOMACI PROIZVOD Agregatna ponudba in
agregatno povpraševanje
203
Narodnogospodarsko ravnotežje
BRUTO DOMACI PROIZVOD Agregatna ponudba in
agregatno povpraševanje
204
Ravnovesje v depresiji in ravnovesje pri
polnozaposlitvenem BDP
BRUTO DOMACI PROIZVOD Agregatna ponudba in
agregatno povpraševanje
205
Spremembe agregatne ponudbe
BRUTO DOMACI PROIZVOD Agregatna ponudba in
agregatno povpraševanje
206
11 NEZAPOSLENOST
207
Nezaposlenosti
Nezaposlenost povzroca tako ekonomske kot tudi
politicne probleme. Z ekonomskega vidika je
nezaposlenost nezaželena zato, ker je dejanski
BDP manjši od potencialnega, to je tistega, ki bi
ga država lahko ustvarila, ce bi zaposlila vse za
delo sposobne ljudi.
ZAPOSLENOST Opredelitev in merjenje
nezaposlenosti
208
Razvrstitev prebivalstva glede na status
ne/zaposlenosti
1. ZAPOSLENI
2. NEZAPOSLENI
ZAPOSLENOST Opredelitev in merjenje
nezaposlenosti
3. NEAKTIVNO PREBIVALSTVO
209
Zaposleni so tisti, ki opravljajo kakršnokoli
placano delo ne glede na to, ali trenutno delajo
ali pa koristijo dopust, so na bolniški ali
zacasno ne delajo zaradi stavk. V Sloveniji
(tisti, ki so zaposleni za nedolocen ali dolocen
cas in so registrirani na Zavodu za zaposlovanje
kot zaposleni). V tujini je pojem zaposlenih
širši, saj vkljucuje vse, ki delajo, ne glede na
njihovo formalno prijavo.
210
Nezaposleni so tisti, ki nimajo zaposlitve,
vendar aktivno išcejo zaposlitev. V Sloveniji so
nezaposleni prijavljeni na Zavodu za
zaposlovanje. Slovenija je pri opredelitvi pojma
nezaposleni strožja kot ostale države, saj
zahteva prijavo. a
211
Neaktivno oz. vzdrževano prebivalstvo šolajoca
se mladina, upokojenci, gospodinje, dolgotrajno
bolni ljudje, ki so nesposobni za delo, ter
ljudje, ki ne marajo delati. A
212
Stopnja nezaposlenosti
ZAPOSLENOST Opredelitev in merjenje
nezaposlenosti
213
Vrste nezaposlenosti
FRIKCIJSKA NEZAPOSLENOST
STRUKTURNA NEZAPOSLENOST
ZAPOSLENOST Opredelitev in merjenje
nezaposlenosti
CIKLICNA NEZAPOSLENOST
PRIKRITA NEZAPOSLENOST
214

• Frikcijska nezaposlenost
• stalne menjave zaposlitve prebivalstva
• selitve prebivalstva med razlicnimi mesti in
  regijami in s tem povezano iskanje nove
  zaposlitve,
• zacasna nezaposlenost šolajoce se mladine, ki
  konca šolanje in išce službo,
• menjavanje zaposlitve zaradi težnje po spremembi
  delovnega okolja in podobno.

215

• Strukturna nezaposlenost
• nastaja zaradi neenakosti med ponudbo in
  povpraševanjem po delovni sili,
• prihaja zaradi gospodarskega razvoja, ko nekateri
  sektorji oziroma panoge hitro rastejo, druge pa
  nazadujejo (nove panoge).

216

• Ciklicna nezaposlenost
• nastaja zaradi gospodarskih ciklov
• gospodar. aktivnost stagnira in stopnja rasti BDP
  nazaduje ali je celo negativna, se zmanjšuje
  celotno agregatno povpraševanje po del. sili
• vecina sektorjev zmanjšuje proizvodnjo (odpušcajo
  delovno silo)
• nezaposlenost se pojavlja med vsemi kategorijami
  nezaposlenih ne glede na vrsto dela

217

• Prikrita (latentna) nezaposlenost
• Zaposleni, ki sicer imajo zaposlitev, vendar nic
  ne prispevajo k BDP.
• Težko dolociti tiste, ki na delovnem mestu nic ne
  delajo.
• Pravica do dela in samoupravni socialisticen
  sistem.

218
Nezaposlenost v Sloveniji po osamosvojitvi
(1995-2003)
Kategorija / Leto 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003
1. Zaposleni v podjetjih in organizacijah 593,8 581,7 593,1 591,7 606,9 615,5 626,4 631,1 633
2. Zaposleni v individualnem sektorju 47,6 53,5 58,1 60,8 64 67,5 68,4 66,8 66,2
3. Samozaposleni in kmetje 107,7 109,6 92,2 92,7 87,5 85,1 84,2 85,6 79,1
4. Zaposleni skupaj (4123) 642,5 635,5 651,2 652,5 671 768,1 779 783,5 808,3
5. Registrirani brezposelni 121,5 119,8 125,2 126,1 119 106,6 101,9 102,6 97,7
6. Aktivno prebivalstvo 871,7 864,7 868,6 871,2 877,4 874,8 880,9 886,1 874,9
7. Stopnja nezaposlenosti 8slovenska statistika) v 13,9 13,9 14,4 14,5 13,6 12,2 11,6 11,6 11,2
8. Stopnja nezaposlenosti (ILO) v 7,4 7,3 7,4 7,9 7,4 7 6,4 6,4 6,7
NEZAPOSLENOST Opredelitev in merjenje
nezaposlenosti
Vir Ekonomsko ogledalo, razlicne številke.
219
Stopnja nezaposlenosti v Sloveniji in v izbranih
državah v obdobju 2000-2003 po metodologiji ILO
Stopnja nezaposlenosti v EVROPSKI UNIJI
NEZAPOSLENOST Opredelitev in merjenje
nezaposlenosti
Stopnja nezaposlenosti v ostalih evropskih
državah
220
Stopnja nezaposlenosti v EU
Država Stopnja nezaposlenosti Stopnja nezaposlenosti Stopnja nezaposlenosti Stopnja nezaposlenosti Stopnja nezaposlenosti Stopnja nezaposlenosti Stopnja nezaposlenosti
Država 2000 2001 2002 2003
EU-15 8,1 7,6 7,7 8,2
Avstrija 3,7 3,6 4,3 4,4
Belgija 6,9 6,6 7,3 8,1
Danska 4,4 4,3 4,9 6,0
Finska 9,8 9,1 9,1 9,0
Francija 9,3 8,6 8,8 9,3
Grcija 10,9 10,2 9,9 9,8
Irska 4,2 3,8 4,2 4,9
Italija 10,4 9,5 9,0 8,7
Luksemburg 2,4 2,4 3,0 4,1
Nemcija 7,9 7,9 8,6 9,9
Nizozemska 2,8 2,4 2,5 4,2
Portugalska 4,1 4,1 5,1 6,4
Španija 14,0 13,0 11,4 11,3
Švedska 5,9 5,1 4,0 4,9
Velika Britanija 5,4 5,1 5,2 5,0
NEZAPOSLENOST Opredelitev in merjenje
nezaposlenosti
Vir IMF World Economic Outlook, April 2004
The Economist Intelligence Unit, 2004.
Eurostat 2004.
221
Stopnja nezaposlenosti v tranzicijskih evropskih
državah
Država Stopnja nezaposlenosti Stopnja nezaposlenosti Stopnja nezaposlenosti Stopnja nezaposlenosti Stopnja nezaposlenosti Stopnja nezaposlenosti Stopnja nezaposlenosti
Država 2000 2001 2002 2003
Nove clanice EU
Ciper 5,2 4,4 3,9 4,4
Ceška republika 8,7 8,0 7,3 7,8
Estonija 12,5 11,8 9,5 10,1
Latvija 13,7 12,9 12,6 10,5
Litva 16,4 16,4 13,5 12,7
Madžarska 6,3 5,6 5,6 5,8
Malta 7,0 6,7 7,5 8,2
Poljska 16,4 18,5 19,8 19,2
Slovaška 18,7 19,4 18,7 17,1
SLOVENIJA 7,0 6,4 6,4 6,7
Ostale države
Hrvaška 14,7 - 14,4 14,1
Rusija 12,0 - 7,7 8,5
ZDA 4,0 4,8 5,8 6,0
Japonska 4,7 5,0 5,4 5,3
NEZAPOSLENOST Opredelitev in merjenje
nezaposlenosti
Vir IMF World Economic Outlook, April 2004
The Economist Intelligence Unit, 2004.
Eurostat 2004.
222
Stopnja nezaposlenosti po starostnih skupinah
(anketni podatki)
Starost 1998 1999 2000 2001 2002
20 24 15,7 15,7 15,9 15,0 14,4
25 29 9,2 9,2 8,0 6,4 6,7
30 34 7,6 7,6 5,8 4,8 5,9
35 39 5,2 5,2 5,3 4,3 3,7
40 44 4,3 4,3 4,7 3,5 4,1
45 49 6,2 6,2 6,9 5,4 5,5
50 54 5,5 5,5 6,0 4,1 5,3
55 59 3,8 3,8 5,9 6,7 2,7
Skupaj 7,7 7,6 7,0 5,9 5,9
NEZAPOSLENOST Opredelitev in merjenje
nezaposlenosti
Vir Statisticni letopis, 2003.
223
Stopnja nezaposlenosti po spolu (anketni podatki)
Leto Skupaj Moški Ženske
1993 9,1 9,9 8,3
1994 9,0 9,5 8,4
1995 7,4 7,7 7,0
1996 7,3 7,5 7,0
1997 7,1 7,0 7,2
1998 7,7 7,6 7,7
1999 7,6 7,2 7,6
2000 7,0 7,0 7,4
2001 5,9 5,6 6,3
2002 5,9 5,7 6,3
NEZAPOSLENOST Opredelitev in merjenje
nezaposlenosti
Vir Statisticni letopis, 2003.
224
Trajanje nezaposlenosti v Sloveniji po stanju
31.12.2002
Trajanje nezaposlenosti Število
Do 6 mesecev 33141
Nad 6 do 9 mesecev 6990
Nad 9 do 12 mesecev 7476
Nad 1 do 3 leta 26503
Nad 3 do 5 let 10167
Nad 5 do 8 let 7457
Nad 8 let 7873
NEZAPOSLENOST Opredelitev in merjenje
nezaposlenosti
Vir - Statisticni letopis, 1999 - Statisticni
letopis, 2000
225
Struktura nezaposlenih po spolu, starosti,
strokovni izobrazbi, trajanju in po prejemnikih
socialne pomoci v Sloveniji v
NEZAPOSLENOST Opredelitev in merjenje
nezaposlenosti
Vir Ekonomsko ogledalo, št. 1, letnik VI, januar
2000
226
12 INFLACIJA
227
Opredelitev temeljnih pojmov
INFLACIJA Povecevanje splošnih ravni cen gledano
v primerjalno z vrednostmi v prejšnjih obdobjih.
INFLACIJA Merjenje inflacije
DEFLACIJA Zniževanje splošnih ravni cen gledano
v primerjalno z vrednostmi v prejšnjih obdobjih.
228
Merjenje inflacije
Indeks cen na drobno
INFLACIJA Merjenje inflacije
Indeks cen na debelo
Indeks cen na proizvajalcev
Indeks cen nekaterih panog
Indeks cen življenjskih potrebšcin
229
Indeks cen na drobno Izraža rast cen proizvodov,
ki jih prodaja trgovina na drobno (maloprodajne
ali drobnoprodajne cene).
230
Indeks cen na debelo Zajema rast cen proizvodov,
ki jih prodaja trgovina na debelo.
231
Indeks cen proizvajalcev Prikazuje gibanje cen
pri proizva-jalcih, zato ne zajema prometnega
davka oziroma davka na dodano vrednosti ter
trgovskih marž.
232
Indeks cen nekaterih panog Prikazuje
spreminjanje cen proizvo-dov dolocenih panog
(primer elektro-gospodarstvo, naftno
gospodarstvo).
233
Indeks cen življenjskih potrebšcin Kaže rast cen
proizvodov in storitev, ki so vkljucene v
košarico dobrin povprecnega porabnika.
234
Stopnje inflacije
Zahodno-evropske države
NIZKA INFLACIJA
2 4 letna stop.
INFLACIJA Merjenje inflacije
ZMERNA INFLACIJA
pod 10 letne stop.
GALOPIRAJOCA INFLACIJA
nad 10 letne stop.
HIPER INFLACIJA
nad 1000 letne stop.
235
Letni indeksi cen v Sloveniji v obdobju 1991 -
2003
Leto Povprecni indeks cen Indeks cen december t/ december t-1
1991 217,7 347,1
1992 301,3 192,2
1993 132,3 122,9
1994 119,8 118,3
1995 112,6 108,6
1996 109,7 108,8
1997 109,1 109,4
1998 107,9 106,5
1999 106,1 108,0
2000 108,9 108,9
2001 108,4 107,0
2002 107,5 107,2
2003 105,6 104,6
INFLACIJA Merjenje inflacije
Vir Umar Pomladansko / Jesensko porocilo
236
Inflacija povpraševanja
INFLACIJA Vzroki za nastanek inflacije
E1
E0
237
Inflacija povpraševanja nastane zaradi
povecanja katerekoli oblike agregatnega
povpraševanja, kadar se gospodarstvo približuje
polni zaposlenosti oziroma jo je že doseglo.
238
Stroškovna inflacija
INFLACIJA Vzroki za nastanek inflacije
E0
239
Stroškovna inflacija Se pojavi, kadar prihaja
do zmanjšanja agregatne ponudbe zaradi povecanja
stroškov ob sorazmerno visoki nezapo-slenosti in
nizki stopnji izkorišcenosti zmogljivosti.
240
Kratkorocna Phillisova krivulja
INFLACIJA Zveza med nezaposlenostjo in inflacijo
241
Dolgorocna Phillisova krivulja
INFLACIJA Zveza med nezaposlenostjo in inflacijo
242
Kako izracunamo realno obrestno mero -
FISCHERJEV OBRAZEC
Primer
Denimo, da je inflacija 10 in obrestna mera, po
kateri najamemo bancni kredit, 15 . Ali lahko
sklepamo, da je realna obrestna mera razlika med
nominalno obrestno (15 ) in stopnjo inflacije
(10)?
INFLACIJA Zveza med nezaposlenostjo in inflacijo
243
Kako izracunamo realno obrestno mero -
FISCHERJEV OBRAZEC
Poenostavljeno bi lahko stopnjo inflacije
izracunali na ta nacin pri nizkih inflacijskih
stopnjah. Pri visokih inflacijskih stopnjah pa bi
takšen poenostavljen izracun precej odstopal od
prave realne obrestne mere. Za izracun realne
obrestne mere je namrec potrebno uporabiti
Fisherjev obrazec, ki ga zapišemo
INFLACIJA Zveza med nezaposlenostjo in inflacijo
ir realna obrestna mera, i nominalna obrestna
mera, p stopnja inflacije.
kjer je
244
Kako izracunamo realno obrestno mero -
FISCHERJEV OBRAZEC
V našem primeru je realna obrestna mera enaka
INFLACIJA Zveza med nezaposlenostjo in inflacijo
oziroma 4,5 .
245
Ukrepi za zmanjšanje inflacije
STABILIZACIJSKA POLITIKA
INFLACIJA Zveza med nezaposlenostjo in inflacijo
LIBERALIZACIJA GOSPODARSTVA IN EKONOMIKE PONUDBE
246
13 ZUNANJE TRGOVINSKA POLITIKA
247
Zunanjetrgovinska politika
Je množica ukrepov, ki jih država sprejema za
reguliranje zunanje trgovine. Najpogostejša
sredstva, ki jih pri tem uporab-lja, so carine,
necarinske oblike zašcite in devizni tecaj.
ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA
248
Cilji zunanjetrgovinske politike

• doseganje polne zaposlenosti,
• doseganje stabilnosti cen,
• doseganje zunanjega ravnovesja (uravnotežene
  placilne bilance),
• doseganje gospodarske rasti.

ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA