Mitske predstave pri Slovencih - PowerPoint PPT Presentation

1 / 71
About This Presentation
Title:

Mitske predstave pri Slovencih

Description:

... 1999/02/22-rdf-syntax-ns#' xmlns:iX='http://ns.adobe.com/iX/1.0 ... xmlns:pdf='http://ns.adobe.com/pdf/1.3 ... xmlns:xapMM='http://ns.adobe.com/xap/1.0/mm ... – PowerPoint PPT presentation

Number of Views:665
Avg rating:5.0/5.0
Slides: 72
Provided by: surb9
Category:
Tags: com | hi5 | mitske | predstave | pri | slovencih | www

less

Transcript and Presenter's Notes

Title: Mitske predstave pri Slovencih


1
Mitske predstave pri Slovencih
Prof. dr. Boo Repe Univerza v Ljubljani Filozofsk
a fakulteta Oddelek za zgodovino
  • Predavanje na Seminarju slovenskega knjinega
    jezika 13.7. 2007

2
  • Slovenci se, kar zadeva mite, ne locujemo
    bistveno od drugih sorodnih narodov. Med mnoico
    mitov (vcasih gre sicer bolj za zgodovinske
    konstrukte, kot klasicne mite), ki se obcasno med
    sabo povezujejo ali se nadgrajujejo, vcasih pa si
    tudi nasprotujejo, so od starejih v ospredju
    mit o izvoru Slovencev, mit o Slovencih kot
    hlapcevskem in zatiranem narodu, mit o
    slovenskem narodnem vzponu in mit o tem, da je
    pravi Slovenec lahko samo katolican (ob tem
    tudi, da smo Marijin narod, torej narod, ki naj
    bi mu bila Marija e posebej naklonjena, s cimer
    se sicer kitijo tudi Poljaki, Hrvati, Portugalci,
    Madari in e kdo). Med mlaje mite, ki so
    nastali z razpadom drav in nastankom novih, pa
    sodita mita o avstroogrski in kraljevini
    Jugoslaviji kot jecah narodov in mit o tem, da
    so Slovenci zaradi socializma (komunizma)
    gospodarsko zaostali in da po drugi svetovni
    vojni zaradi komunisticne narave oblasti niso
    dobile vsega slovenskega nacionalnega ozemlja na
    zahodu (zlasti pristanice Trst), ceprav bi ga
    lahko.
  • Sedaj pa bodo pod aktualno desno vlado
    sproceni petintiridesetletne komunisticne
    oblasti in dvanajstletne liberalne vladavine po
    osamosvojitvi (uporablja se sintagma kot za
    sneno napoved dvanajst let na petintirideset
    podlage) postali eden od svetilnikov sveta

3
  • Prazgodovinski clovek je na Slovenskem ivel pred
    vsaj 200. 000 leti
  • Picalka iz kosti, Divje babe priblino 45 000
    let prn. .
  • Soncno kolo (fibula) iz bronaste dobe (1700-750
    pr.n.)

4
Ennijeva grobnica v empetru v Savinjski dolini,
2. st.Rimska poselitev na Slovenskem
5
  • Mit o izvoru Slovencev sodi med t. i.
    avtohtonisticne teorije. Izhaja iz prepricanja,
    da so Slovenci prvotni naseljenci prostora, na
    katerem ivijo danes in da iz tistega casa izvira
    tudi slovenski jezik (tudi pismenost). Med
    razlicnimi tezami o etrucanskem, ilirskem ali
    venetskem izvoru se je v javnosti najbolj
    prijela t. i. venetska teorija. Teorija se je
    pojavila sredi osemdesetih let dvajsetega
    stoletja. Predniki Slovencev naj bi bili potomci
    Venetov, le-ti pa naj bi bili prvi narod, ki je
    iz indoevropskega ljudstva nastal v Srednji
    Evropi in nato prestal vse kasneje zasedbe, z
    rimsko vred.
  • Venetska teorija

6
  • Avtorji skuajo teorijo dokazovati z jezikovno
    interpretacijo, zlasti razlago izvora imen in z
    arheolokimi najdbami. Interpretacija (prevod)
    razlicnih krajevnih, jezerskih in recnih imen
    irom po Evropi poteka nekako takole Drava
    (Dravus) pomeni dreti, reko, ki ima hiter tok.
    Beseda izhaja iz sanskrta, Drava pa ni samo v
    Sloveniji, ampak tudi na Poljskem in v vici
    (Derotchia), kar prica o razirjenosti Venetov,
    hkrati pa tudi o neposredni povezavi Slovencev z
    njimi. Po tej logiki (ki med drugim sploh ne
    upoteva razvoja jezika) naj bi imela slovenski
    izvor tudi Celeia (selo), Logatec - Longaticus
    (log, istega izvora naj bi bila tudi Locarno in
    Lugano), Trst - Tergeste (trg), Oterg-Oderzo
    (Otrje) itd.
  • Dokazovanje je zelo podobno tistemu pri
    amerikaniziranem ocetu grkega rodu Gusu
    Portokalosu v komediji Joela Zwicka My Big Fat
    Greek Wedding (Moja obilna grka poroka), ki je
    bil preprican, da lahko etimoloko dokae, da je
    vsaka beseda grkega izvora. Tako je - poleg
    vrste drugih zabavnih domislic - za kimono (ki
    je v japoncini nositi, mono pa predmet, stvar,
    rec) ugotovil, da prihaja iz grke besede
    kimona (cheimonas je grko zima) in
    zakljucil What do you wear in the winter? A
    robe! So there you go!)

7
  • Slovenci Gospodarji dveh tretjin Evrope

8
(No Transcript)
9
Sosednji narodi o Slovanih
  • Zgodovina Langobardov, nastala konec 8. stoletja.
  • V samostanu Monte Cassino jo je napisal Pavel
    Diakon, menih iz Furlanije. V inkunabuli je prvi
    znan zapis o ivljenju Slovanov na dananjem
    slovenskem ozemlju.

10
Briinski spomeniki
  • Briinski spomeniki so prvo ohranjeno krcansko
    obredno besedilo v slovencini, ki je nastalo med
    leti 972 in 1022, zapisano pa je bilo leta 1039.
  • Briinske spomenike sestavljajo trije verski
    obrazci, napisani na pergamentu v staroslovenskem
    jeziku in v tipu pisave, ki se imenuje karolinka
    minuskula (po Karlu Velikem).
  • Avtor vseh treh verskih obrazcev naj bi bil
    freisinki kof Abraham.
  • Zakaj jih je Abraham sploh napisal? Bili naj bi v
    pomoc pri oznanjanju krcanske vere med
    Karantanci oz. prebivalci Karantanije. Torej so
    Briinski spomeniki neke vrste verski prirocnik
    za maevanje, pridigo, spoved...
  • Ob slovenski tezi so znane e ceka (spomenik je
    naslednik cerkvenoslovanskega izrocila, slovaka
    (zacetek slovakega pismenstva), hrvaka
    (glagolski tekst hrvakega izvora teza je v
    glavnem zavrena).

11
  • Ecce bi detd nas neze
  • gresil tevuekigemube
  • siti starosti neprigem
  • lióki nikoligese pet
  • sali neimugi nislzna
  • telezeimoki nuúvue
  • kigemubesiti bone
  • sezavuiztiubui ne
  • priiazninu uvignan
  • Odszlauuibosige Potom
  • nanarodzlovuezki
  • strazti Ipetzali boi
  • do neimoki Ibzzre
  • duzemirt.
  • Ce bi ded na ne greil, bi mu na veke bilo
    iveti, starosti ne prejeti, nikoli skrbi imeti,
    ne solznega telesa, temvec na veke bi mu bilo
    iveti. Ker je bil z zavistjo Neprijaznega
    izgnan od slave boje, po tem so na rod cloveki
    bolecine in skrbi prile, in bolezni,in po tem
    redu smrt.

12
Zgodovina Slovencev 1979, med obema svetovnima
vojnama, v casu Kraljevine Jugoslavije so isto
ozemlje oznacevali za jugoslovansko

13
Karantanija izgubljena drava
  • Rdeca nit zgodbe o Karantaniji je, da so se
    Slovani (v mitski razlicici kar Slovenci) kot
    avarski podloniki na dananje ozemlje naselili
    konec 6. stoletja, se uspeli osamosvojiti in si
    ustvariti lastno dravo, potem pa so jih
    zasunjili Nemci in v nemkem suenjstvu so
    ostali do konca prve svetovne vojne (Koroka,
    zibelka slovenstva pa sploh za vedno).

14
Velika Karantanija s Krajinami
  • Leta 623 so se alpski Slovani otresli obrske
    nadoblasti in se s slovanskimi plemeni na cekem
    in Moravskem zdruili v samostojno zvezo pod
    vodstvom Sama. Ime Karantanija se je razirilo v
    7. stoletju na enoto, ki je obsegala ozemlje ob
    zgornji Dravi in zgornji Muri. Okoli leta 745
    je prila pod frankovsko nadoblast

15
  • V resnici so bile identitete prebivalcev takrat
    drugacne. Prebivalci severno od Karavank so se
    imeli za Karantance in tako so jih imenovali tudi
    njihovi bavarski in langobardski sosedi, medtem
    ko so juno od njih iveli Karniolci, obe
    ljudstvi sta bili slovanski, ne pa tudi
    slovenski. Karantanci so bili za Slovence
    narejeni ele od razsvetljenskega pisca Antona
    Tomaa Linharta dalje (druga polovica 18.
    stoletja). Karantanci so bili torej
    nacionalizirani za nazaj in tako ustvarjena
    imaginarna slika nacionalne zgodovine preden se
    je ta sploh zacela (P. tih)

16
NARODNI PREROD
  • PRVA OMEMBA IMENA SLOVENCI
  • VSEM SLOVENCEM GNADO, MIR, MILHOST INU PRAVO
    SPOZNANE BOJE SKUZI JEZUSA CHRISTUSA PROSSIM
  • Primo Trubar v uvodu h Katekizmu, leta 1550

17
  • Med Trubarjem in narodnim preporodom konec 18.
    stoletja raba pojma Slovenci ni jasno definirana,
    tujci najveckrat uporabljajo sploen pojem
    Slovan, Nemci tudi oznako Windisch, windische
  • v ojem smislu so sinonim za Slovence Kranjci,
    za slovenski jezik se obcasno uporablja ime
    kranjski jezik
  • ljudje pri sporazumevanju govorijo v narecnem
    jeziku
  • Knjini, nadnarecni jezik, se od Trubarjevih
    casov s teavo ohrani preko Dalmatinove Biblije
    in obcasnih izdaj cerkvenih knjig
  • v knjini jezik je z izdajanjem knjig
    povzdignjeno tudi prekmursko narecje
  • s preporodom se zacnejo prizadevanja za enoten
    knjini jezik

18
Ustolicevanje vojvod ali Slovenci, ucitelji
demokracije
  • Ustolicevanje korokih vojvod, je bil poseben
    fevdalni obred, ki je izviral iz starejega
    ustolicevanja karantanskih knezov, in se je
    ohranil do leta 1414. Nastop korokega vojvode je
    bil povezan s posebnim obredom. Zadnji, ki se je
    dal ustoliciti slovenskemu kmetu je bil Ernest
    elezni (1414). Obred je potekal tako da so
    pred ustolicevalca (kmeta-koseza), okrog katerega
    je bilo ljudstvo in sodni prisedniki pripeljali
    vojvodo Ko je kmet na vpraanja, ali je vojvoda
    pravicen sodnik, ali skrbi za deelo, ali je
    svobodnega stanu in ali spotuje krcansko vero
    dobil pritrdilni odgovor, mu je izrocil oblast.
    Vojvoda je dobil fevd e prej, a ele z obredom
    ob knejem kamnu je potrdil plemike pravice in
    so ga pri Gospe Sveti blagoslovili. Nato je lahko
    podelil fevde vazalom z vojvodskega prestola.

19
  • Obred simbolne predaje oblasti karantanskemu
    knezu in korokemu vojvodi s strani kmetov naj
    bi neposredno vplival na amerikega dravnika
    Thomasa Jeffersona in na nastanek amerike
    Deklaracije o neodvisnosti, ceprav za to ni
    nobenih zgodovinskih dokazov. Obred je leta 1580
    omenjal francoski pravnik Jean Bodin v prevodu
    Bodinove knjige, ki jo je imel Jefferson, je bila
    ta stran zaznamovana, to pa je pri nekaterih
    piscih (Joseph Felicijan) zadostovalo za
    stalice, da je Jefferson v ustolicevanju videl
    potrdilo za to, da morajo imeti dedne monarhije
    pogodbeno naravo. Med obiskom Billa Clintona
    junija 1999 v Sloveniji sta domnevno povezavo
    kot dejstvo v zdravicah na Brdu omenjala tudi
    oba predsednika Milan Kucan in Bill Clinton.

20
Najstareja znana upodobitev ustolicevanja
korokih vojvod
21
Kneji kamen
  • V slovanski kneevini Karantaniji je bil simbol
    kneje oblasti. Na njem so Karantanci in kasneje
    Koroci do leta 1414 ustolicevali svoje kneze in
    vojvode z obredom v slovenskem jeziku. Kneji
    kamen je spodnji del jonskega stebra ostanek iz
    rimskega mesta Virunum. Obrnjen s podstavkom
    navzgor, visok okrog 65 cm. Hranil ga je deelni
    muzej v Celovcu, po nalogo deelnega glavarja
    Haiderja so ga prenesli v koroki deelni
    parlament v Celovcu .

22
Vojvodski prestol
  • Vojvodski prestol stoji ob glavni cesti Celovec
    t. Vid ob Glini. Postavljen naj bi bil v 9
    stoletju (mono da ele v 13.stoletju). Kamni, iz
    katerih je sestavljen, izvirajo iz blijega
    anticnega mesta Virunum.

23
  • Podoba Koroke, kot neke vrste izgubljenega
    Kosova se je v slovenski zavesti utrdila po prvi
    svetovni vojni, ko so se prebivalci (tudi velik
    del Slovencev) na plebiscitu odlocili za Avstrijo
    in ne za Kraljevino SHS. Mit o Karantaniji in
    izgubljenem slovenskem ozemlju se je ohranil v
    dananji cas. Podpirali so ga tudi najpomembneji
    zgodovinarji
  • Gospa Sveta, avtor Marko Pernhart, okrog leta 1860

24
Celjani kot slovenska fevdalna druina, ki ji
je bilo prepreceno, da ustvari nacionalno dravo
  • Cêljski grôfje (nemko Grafen von Cilli)
    predstavljajo najbolj znano in najpomembnejo
    plemiko in vladarsko rodbino z maticno posestjo
    na obmocju dananje Slovenije. Celjski grofje so
    bili verjetno askvinskega (avinskega) porekla.
    Ob izumrtju je vodja rodbine nosil kneji naziv.
    Z umorom Ulrika II. Celjskega, 9.novembra 1456 v
    Beogradu, je celjska rodbina izgubila zadnjega
    mokega clana in celjsko posest so po kraji
    vojni na osnovi medsebojne dedne pogodbe
    prevzeli Habsburani. Tri zvezde iz grba celjskih
    so danes na slovenski zastavi in v slovenskem
    grbu.

25
Kmecki upori
  • Slovencih kot tlaceni kmetje brez lastnega
    vijega sloja, naj bi trpeli zaradi nacionalne
    pripadnosti (ceprav ta niti v fevdalnih odnosih
    niti pri kolonizaciji nemkih kmetov na
    slovenskem ozemlju ni igrala nobene vloge, saj
    se lastniki niso ozirali na nacionalnost, ni jim
    bilo vano kakne barve je macka, pac pa, da lovi
    mii fevdalci na sedanjem slovenskem ozemlju pa
    so bili v velikem delu prav tako avtohtoni,
    ceprav vecinoma drugega (nemkega, tudi
    italijanskega) rodu. Fevdalne druine so bile v
    velikem delu integrirane v okolje, iveli z njim
    in prispevali k njegovemu razvoju, vsaj deloma
    so govorili tudi lokalno narecje.
  • V socialisticnih casih je bila pogosta tudi teza,
    da so bili kmecki upori prva slovenska oblika
    razredno-nacionalnega boja

26
Obmocje kmeckih uporov v slovenskih deelah v
letih 1478-1713
27
  • Besede stara prauda in leukhupwoga gmaina so
    bile prvic natisnjene v stari nemki pesmi
    vojakih najemnikov (Dunaj 1515)

28
  • Slovenci v 18. stoletju ivijo razdeljeni v tri
    drave
  • vecina ivi v Habsburki monarhiji , to je v
    Avstriji (tajerska, Kranjska, Gorika, Trst), ki
    je obenem del ohlapnega Nemkega cesarstva
  • manji del ivi na Ogrskem, ki je tudi del
    habsburke monarhije, ni pa del nemkega
    cesarstva in ima svojo upravo in svoje zakone
  • Najmanji del Slovencev ivi v beneki republiki
    (Istra, Rezija, Beneka Slovenija)
  • Leta 1870 je na vsem slovenskem ozemlju priblino
    1 100 000 ljudi

29
(No Transcript)
30
  • Kmecko prebivalstvo skoraj v celoti govori samo
    slovensko (slovenska narecja)
  • Nemko govorecih kmetov,ki so jih zaradi
    kolonizacije ali upiranja njihovi gospodje
    preselili na slovenska tla, je malo, vecinoma na
    Kocevskem
  • V obalnih mestih so prebivalci Italijani, v
    prekmurskih vecjih naseljih Madari, v drugih
    slovenskih pokrajinah imajo v mestih vecino
    Nemci.
  • To so jeziki gospodarskega in kulturnega
    ivljenja in uradov

31
  • NARODNI PREROD,
  • tudi narodni preporod ali narodno prebujenje,
    zgodnje (zacetno) obdobje modernega narodnega
    gibanja.
  • Pojavlja se pri narodih, ki e nimajo "vije
    kulture v lastnem jeziku"
  • Narodnoprerodna gibanja so sprva omejena na redke
    izobraence in kulturne ustvarjalce.So pojav
    zadnjih desetletij 18. in prve polovice 19.
    stoletja. Teila so k uveljavitvi ivega,
    "ljudskega jezika" v olah, knjievnosti in
    znanosti, se posvecala raziskovanju ljudske
    govorice, zgodovine in obicajev
  • Poskuala so doseci spremembo jezikovno -
    kulturne prakse na svojem narodnem ozemlju s
    knjievnim in kulturnim delom.
  • Glede zacetkov slovenskega narodnega preroda so
    se med zgodovinarji uveljavila razlicna mnenja.
    V glavnem danes prevladuje mnenje, da se zacenja
    z Markom Pohlinom in njegovo Kraynsko grammatiko
    (1768) ter nadaljuje s kroki menihov,
    janzenistov in laicnih izobraencev pod vplivom
    razsvetljenstva. Prvi pomembneji vrh je doseglo
    s Zoisovim krogom in Antonom Tomaem Linhartom
    (knjigo Poskus zgodovine Kranjske in drugih
    junih Slovanov v Avstriji

32
Ime Slovenija se uveljavi ele v predmarcni dobi,
k cemur pripomore preporodno gibanje
  • Pesem Slovenija, ki jo je leta 1844 v Novicah ob
    oriliki cesarjevega obiska v Ljubljani objavil
    pesnik Jovan Koseski (Janez vesel) pesem velja
    za prvo tiskano omembo Slovenije

33
(No Transcript)
34
ILIRSKE PROVINCE (tudi Ilirija)
  • Skupina deel s preteno slovenskim in hrvakim,
    pa tudi srbskim, italijanskim in nemkim
    prebivalstvom, ki jih je oktobra 1809 ustanovil
    Napoleon

35
  • Zedinjena Slovenija in mit o slovenskem narodnem
    vzponu

36
Matija Majar-Ziljski, Slava Bogu na viavah,
1848.
37
Besedilo programa Zedinjene Slovenije, kakor ga
je sestavilo drutvo Slovenija. Dunaj, 20. april
1848.
38
Peter Kozler, Zemljovid slovenske deele in
pokrajin, 1853.
39
  • Mit o nepretrganem narodnem vzponu izhaja iz
    prepricanja, da so Slovenci vedno eleli svojo
    dravo, kar da so najprej zapisali v Program
    Zedinjene Slovenije leta 1848, nato pa v raznih
    zgodovinskih situacijah skuali uresniciti,
    posrecilo pa se jim je ele leta 1991. V resnici
    so za programom stali redki intelektualci,
    zahteval pa ni samostojne drave ampak zdruitev
    Slovencev v samoupravno enoto z lastnim dravnim
    zborom. Prav tako trialisticni program s preloma
    stoletja ni zahteval samostojne slovenske drave
    (kot so to, npr. terjali Cehi), ampak delitev
    monarhije na tri dele, po katerem bi poleg
    ogrskega in avstrijskega obstajal e
    junoslovanski. Izraz slovenske dravnosti (celo
    z elementi mednarodnega priznanja) naj bi bila
    prehodna enomesecna Drava Slovencev, Hrvatov in
    Srbov leta 1918 s sedeem v Zagrebu, v kateri so
    Slovenci imeli svojo vlado, niso pa zmogli
    ustanoviti parlamenta. Med obema vojnama
    politicni programi niso segali cez avtonomisticne
    zahteve, med drugo svetovno vojno je bila
    Zedinjena Slovenija (v federativni Jugoslaviji)
    programsko vodilo tako partizanske kot
    protipartizanske strani, efektivno se je zanjo
    borila le partizanska (in dosegla spremembo
    zahodne meje), res pa tudi pri emigrantskih
    politikih beleimo diplomatske poskuse za njeno
    uresnicitev. Tudi programi v socialisticni
    Jugoslaviji do druge polovice osemdesetih let
    niso segali cez federativni oziroma
    konfederativni status, Jugoslavija pa se je zdela
    varno pribealice pred najhujimi nacionalnimi
    sovraniki Nemci in Italijani.

40
Taborsko gibanje na Slovenskem, 1868-1871.
41
Vabilo na tabor v Vimarjih pri Ljubljani.
42
Avstro-Ogrska, okoli 1900.
43
Jezikovno vpraanje 2
  • Jezik v olah je bil pogosto predmet ostrih
    politicnih polemik, leta 1895 je zaradi uvedbe
    slovenskih vzporednic v Celju padla celo zvezna
    vlada.
  • O ucnem jeziku v gimnazijah so odlocali v
    ministrstvu za olstvo oziroma vladi na Dunaju.
    Ceprav so na splono nemke gimnazije v
    avstrijskem delu cesarstva v primerjavi z
    drugimi jeziki izgubljale, pa se to na Slovenskem
    ni poznalo. Povsem slovenska gimnazija je bila
    leta 1905 ustanovljena kofijska gimnazija v
    entvidu pri Ljubljani leta 1913, pa je bila
    dravna gimnazija v Gorici razdeljena na tri
    samostojne dele (italijanskega, nemkega in
    slovenskega). Druge so bile nemko-slovenske
    (tiri na Kranjskem, in tri na tajerskem) ali
    zgolj nemke, na Trakem in v Istri pa nemke
    ali italijanske.
  • Tudi realke so bile z izjemo idrijske (ta je prva
    od srednjih ol imela pouk v slovenskem jeziku),
    vse nemke.
  • Slovensko je bilo e ensko in moko uciteljice
    v Gorici ter nekaj mecanskih ol in licejev.
  • Zelo podobno kot v olah je bilo tudi z uporabo
    jezika v uradih.

44
Cesar Franc Joef leta 1916
  • Zadnja leta donavske monarhije so bila mocno
    zaznamovana z imenom cesarja Franca Joefa.
    Mnogim je bil sinonim za dobre stare case.
    Uniforma, ki jo je nosil, je zbujala obcutek
    varnosti, parade cesarsko-kraljeve vojske in
    koncerti Straussovih valckov so dajali vtis
    brezskrbnosti, izobraeno in pedantno uradnitvo
    pa vtis urejenosti. V resnici so Avstro-Ogrsko
    razjedali nacionalni problemi, gospodarstvo je
    bilo ibkeje od gospodarstva evropskih tekmic,
    zaradi nepopustljivosti do Srbije in irjenja
    ozemlja na Balkan se je vedno bolj zapletala v
    konflikte. Nemki nacionalisticni krogi so jo
    tesno navezovali na Nemcijo in silili v vojno.
    Kult Franca Joefa je v zacetku vojne dosegel
    vrhunec skupaj z Bogom in domovino je bil
    nosilni steber avstrijske propagande

45
Politika po letu 1917 Od trializma do Drave
Slovencev, Hrvatov in Srbov
  • Ankeksija Bosne in Hercegovine (1908) odlocilno
    vpliva na nastanek trialisticne ideje
  • Balkanske vojne okrepijo simpatije za
    junoslovanske narode

46
Ivan Cankar, Slovenci in Jugoslovani. Predavanje,
12. april 1913
  • Kakno jugoslovansko vpraanje v kulturnem ali
    celo jezikovnem smislu sploh ne eksistira. Morda
    je kdaj eksistiralo, toda reeno je bilo takrat,
    ko se je jugoslovansko pleme razcepilo v cetvero
    narodov s cetvernim cisto samostojnim kulturnim
    ivljenjem. Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj
    bratranci po kulturi, ki je sad vecstoletne
    separatne vzgoje, pa smo si veliko bolj tuji,
    nego je tuj na gorenjski kmet tirolskemu ali pa
    goriki vinicar furlanskemu Ce mislijo ti
    tirje narodi, da so si sorodni, in da bi laje
    in bolje iveli, ce bi bili zdrueni, naj se
    zgodi po njih elji, naj si v bojem imenu zgrade
    zvezno republiko jugoslovansko Ta najnaravneja
    reitev jugoslovanskega vpraanja se nam vsem zdi
    doslej e utopija in je morda. res. Ovire so tako
    silne in mnogotevilne, da se nam zde popolnoma
    nepremagljive. Utopije pa imajo e od nekdaj to
    cudno lastnost, da se ponavadi uresnicijo

Ivan Cankar, Slovenci in Jugoslovani.
Predavanje, 12. april 1913
47
Od Jugoslavije v Avstro-Ogrski do zdruitve s
Kraljevino Srbijo, od enega vladarja k drugemu,
od Habsburke dinastije k dinastiji
Karadordjevicev
48
(No Transcript)
49
Konec Avstrije na propagandnem letaku
inironicna osmrtnica Avstro-Ogrski, ki so jo
na koncu upali napisati tudi Slovenci, ceprav na
razpad drave niso kaj dosti vplivali i
(objavljena je bila v satiricnem listu Kurent)

50
Avstroogrska kot jeca narodov, Jugoslavija kot
nova srecna domovina
51
(No Transcript)
52
  • Nova identiteta
  • Slovenci ali Jugoslovani?

53
(No Transcript)
54
(No Transcript)
55
Mit in resnicnost komunizmain narodnoosvobodilne
vojne
56
Petrolova bencinska crpalka v zacetku
estdesetih let
57
(No Transcript)
58
(No Transcript)
59
  • Med konstrukti o socializmu (komunizmu) in
    njegovih posledicah je pogosta tudi teza o
    gospodarskem zaostajanju, ki da ga je povzrocil.
    Ce merimo ekonomske procese na dalji rok, se
    pokae, da so na slovenskem ozemlju sicer bili
    zgodnji zacetki industrializacije kmalu za
    najbolj razvitimi v zacetku 19. stoletja, potem
    pa se petdeset let skoraj ni premaknilo. Juna
    eleznica ni prinesla preskoka v vijo
    kvalitativno fazo, unicila pa je stare obrti.
    Drave, ki so se industrializirale pred prvo
    svetovno vojno, so e danes v ospredju, slovensko
    ozemlje pa je za priblino dve desetletji
    zaostajalo celo za pocasno Avstro-Ogrsko. Le
    priblino cetrtina industrijskih obratov je
    nastala v casu Avstro-Ogrske, v kraljevini -
    tedaj eni najrevnejih evropskih drav! - se je
    (ob mocnem protekcionizmu, npr. in tudi do 50
    carinah) to podvojilo, drugo polovico je s
    pospeeno industrializacijo, ki je viek dosegla
    v sedemdesetih letih, prispeval socializem. e
    leta 1918 so slovenski politiki tudi hoteli
    vzpostaviti nacionalno gospodarstvo, do konca je
    to izpeljala socialisticna garnitura s konceptom
    dravne (drubene), torej nepodjetnike
    ekonomije. Kavcicev koncept prehoda v
    postindustrijsko drubo, zastavljen v pravem
    casu, konec estdesetih let, se ni uresnicil.
    Industrijski boom, ki se je napajal iz lastne
    akumulacije, se je izcrpal in Jugoslavija ga je
    nadomestila z zadolevanjem in od tu naprej gre
    navzdol in kae na upravicen (tudi ekonomski
    razlog) za odhod iz Jugoslavije. V zadnjih 150
    letih Slovenija ohranja korak s sredozemskimi
    dravami (izjema je Italija, ki je ujela
    modernizacijski val na zacetku 20. stoletja,)
    prehitela je vzhodnoevropske (primerjaj npr.
    poloaj Ceke in Slovenije v A-O!). Do srede
    sedemdesetih let 20. stoletja je Slovenija
    zmanjevala zgodovinsko razliko z Avstrijo, potem
    se je razlika vrnila tja, kjer je bila v drugi
    polovici 19. stoletja. Danes naj bi bila
    Slovenija nekje na 60-70 avstrijskega BDP
    (Avstrija je imenitno izkoristila tranzicijo v
    vzhodnoevropskih dravah). Z narodnogospodarskega
    vidika izvirni greh torej ni (le) v socializmu,
    ki je na specificen nacin izvedel nujno
    industrijsko modernizacijo, potem pa zaspal,
    ampak je mnogo stareji, zamujene prilonosti pa
    dve ali tri v razlicnih obdobjih in sistemih.

60
Razpadanje Jugoslavije
  • Ekonomska kriza
  • Politicna kriza
  • Kriza mednacionalnih odnosov in naracanje
    nacionalizmov

61
Delo, 29. september 1986
62
Delo, 29. september 1988
63
Delo, 20. februar 1989
64
Delo, 25. maj 1989
65
Prehodno obdobje samostojnosti
Obdobje samostojnosti 1991-2004
66
Mat Kurja, prva internetna povezava v
Sloveniji, je zacela odpirati Slovencem pogled
v globalizirani svet
67
(No Transcript)
68
Marko Kocevar Slovenija kot center sveta
69
Slovenec- katolican, Slovenci Marijin narod
  • Mit o Slovencu-katolicanu je povezan s kulturnim
    bojem, ki se je zacel na prelomu stoletja.
    Jedrnato ga je izrazil v devetdesetih letih 19.
    stoletja najprej Anton Mahnic s stalicem, da
    sta si v duhu blija nemki in slovenski
    liberalec kot verni in liberalni Slovenec, nato
    pa e leta 1912 Ale Uenicnik z
    besedamiKrcanska vera, ki jo imamo Slovenci je
    katolika, torej za vse narode, vendar je kot
    tisocletna kulturna dedicina z vsem naim
    miljenjem in ivljenjem tako tesno spojena, da
    nam je Slovenec-brezverec docela tuj in mu v
    nicemer vec ne moremo zaupati.

70
1998
1995
71
Nastajajoci mit svetilnicarstvo
  • Ne elimo biti nic manj kot ena najuspenejih
    drav na svetu. Eden svetilnikov 21. stoletja.
  • (Govor predsednika vlade Janeza Jane na osrednji
    dravni slovesnosti ob dnevu dravnosti, 24.
    junij 2006)
  • Pred enim letom sem na tem istem zgodovinskem
    mestu dejal, da si lahko danes bolj kot kadarkoli
    zastavimo velike cilje za prihodnost. Da ne
    elimo biti nic manj kot ena najuspenejih drav
    na svetu. Eden svetilnikov 21. stoletja. Kje smo
    po enem letu? V tem enem letu se je Slovenija
    zelo hitro razvijalaRazvojno delo ne bo nikoli
    koncano. Letos bomo spet za nekaj tock zmanjali
    na zaostanek za najbolj razvitimi v Evropski
    uniji
  • (Govor predsednika vlade Janeza Jane na osrednji
    dravni slovesnosti ob dnevu dravnosti, 24.
    junij 2007)
Write a Comment
User Comments (0)
About PowerShow.com